Svet ECB je ob tem nespremenjeni pustil tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka. Draghi je poudaril, da je bila odločitev in razprava o obrestnih merah soglasna. Na vprašanje, ali obrestna mera na ravni enega odstotka za ECB predstavlja dno, pa je poudaril, da bo tudi v prihodnje Svet ECB upošteval vse okoliščine in se odločal v skladu s tem. ECB doslej v svoji 13-letni zgodovini ni nikoli znižala ključne obrestne mere pod en odstotek. Sicer je Draghi poudaril, da se v območju z evrom vidijo prvi znaki stabiliziranja stanja, čeprav še naprej ostajajo občutna negativna tveganja in je tudi sicer situacijo zelo težko ocenjevati. Inflacija bo še več mesecev ostala nad dvema odstotkoma, preden se bo znižala pod to mejo, je napovedal.

Draghi se je dotaknil tudi vprašanja posojilne avkcije, v okviru katere je ECB bankam iz območja z evrom decembra potrdila posojila v vrednosti 489 milijard evrov. Operacija je bila uspešna in je bankam zagotovila likvidnost, je menil. Odvzela jim je namreč skrbi, da bodo ostale brez denarja, in jim omogočila, da se osredotočijo na druge izzive, na primer na dokapitalizacijo, ki jo zahteva Evropska bančna agencija (Eba). Ob tem je dejal še, da ta denar dejansko kroži in da banke, ki so si sposodile denar pri ECB, niso iste, ki banki zadnje tedne zagotavljajo rekordno visoke vrednosti za posojila preko noči. V drugi posojilni avkciji, ki bo izvedena v prihodnjih tednih, pa Draghi prav tako pričakuje "znatno povpraševanje" bank.

Predsednik ECB je tudi poudaril, da so se nekatere države v težavah zelo resno lotile fiskalne konsolidacije, kar trgi očitno cenijo. "A če se lotiš le fiskalne konsolidacije, pride do fiskalnega krčenja," je poudaril ter dodal, da je fiskalna konsolidacija sicer nujna, a jo morajo spremljati strukturne reforme. "Prvi cilj mora biti ustvarjanje delovnih mest skozi strukturne reforme," je poudaril. Pri tem morajo svoje dodati tudi voditelji območja z evrom, pri čemer se je Draghi zavzel za sprejetje fiskalnega pakta že konec tega meseca. "Tretji nujni dejavnik pa je finančna in cenovna stabilnost v območju z evrom," je poudaril. Znova je predsednik ECB zagotovil, da je bila vključitev zasebnih vlagateljev v reševanje Grčije logična politična odločitev v tistem času, vendar pa si po njegovih besedah takšne vključitve nihče več ne želi. Grčija je bila glede tega izjemen primer, je znova poudaril.

Ob tem se je Draghi dotaknil še vprašanja Madžarske in poudaril, da je ECB zaradi pritiska madžarske vlade na državno centralno banko "zelo zaskrbljena". Svoje skrbi je ECB tudi izrazila, je spomnil, obenem pa dodal, da se s tem vprašanjem ukvarja tudi Evropska komisija. Italijanski premier Mario Monti je sicer po poročanju francoske tiskovne agencije AFP med tistimi, ki menijo, da bi morala ECB storiti več za zagotovitev gospodarske rasti. V nagovoru italijanskemu parlamentu je danes namreč izpostavil, da se Evropa ne bi smela osredotočati le na proračunsko disciplino. "Zelo pomembno je, da se premaknemo naprej in vlagamo konstruktivno politično energijo v rast," je poudaril.

Ob tem pa je menil, da se v času, ko je Evropa uvedla nova pravila glede proračunske discipline, ECB lahko počuti bolj sproščeno. S tem je zelo očitno namignil na to, da bi ECB v prihodnje lahko odigrala bolj odločno vlogo pri reševanju krize. Draghi je konec lanskega leta v Evropskem parlamentu nakazal, da bi bila ECB pripravljena pristati na povečano vlogo pri reševanju dolžniške krize, če bi voditelji EU oziroma območja evra pristali na ostrejšo fiskalno disciplino v podporo skupni valuti. Monti očitno ocenjuje, da je ta pogoj sedaj izpolnjen. Draghi sicer njegovih besed danes ni želel komentirati.