S tem je podprl stališče predsednika italijanske vlade Maria Montija, ki se prav tako zavzema za krepitev mehanizmov za zaščito evra, čemur sicer nasprotuje najmočnejše evropsko gospodarstvo, Nemčija.

Obenem je Barroso poudaril, da so verodostojni in trdni mehanizmi za zaščito evra le en element celostnega odziva na krizo, ki mora sicer poleg proračunske discipline nujno vključevati tudi ukrepe za spodbujanje rasti.

Tudi danska premierka je poudarila, da je za Evropo ključna kombinacija varčevalnih ukrepov in ukrepov za spodbujanje rasti.

V povezavi z Montijevim pozivom pa je Thorning-Schmidtova dejala, da ga sicer razume, a menila, da so članice unije pri krepitvi mehanizma za zaščito evra šle že zelo daleč.

Članice v območju evra so se dogovorile za krepitev zmožnosti posojil začasnega sklada za zaščito evra s 440 milijard evrov na 1000 milijard evrov na dva načina, ki ne vključujeta zvišanja prispevkov članic območja evra.

Vendar pa po mnenju finančnih analitikov tudi to ne bi bilo dovolj za reševanje Italije, tretjega največjega gospodarstva v območju evra z dolgom v višini okoli 1900 milijard evrov, ali Španije.

Šef komisije in danska premierka sta komentirala tudi potek pogajanj o novem medvladnem sporazumu o fiskalnem paktu, ki je prav tako del prizadevanj za rešitev evra. Dogovorjen naj bi bil do konca meseca in podpisan marca.

Barroso upa, da bo sporazum, ko bo dogovorjen in podpisan, ratificiran hitro in gladko, saj je to po njegovih besedah pomembno za zaupanje v Evropo.

Thorning-Schmidtova pa je v imenu Danske dejala, da se želi njena država sporazumu pridružiti, kolikor bo le mogoče glede na dejstvo, da ni v območju evra in vanj v bližnji prihodnosti tudi ne bo vstopila.

Tempo in vsebino evropske agende narekuje kriza, a v središču pozornosti je ponovno tudi Madžarska, ki je po razvpitem medijskem zakonu razburila tudi z ustavnimi spremembami in zakonom o centralni banki.

Barroso je danes vnovič zatrdil, da bo komisija uporabila vse svoje pristojnosti za zagotovitev spoštovanja evropskih vrednot in zakonodaje. "Prepričan sem, da nam bo uspelo," je še dejal. Ponovil je tudi, da bodo kmalu končali pravno analizo in odločitve sprejeli v torek.

Slogan Danske za polletno predsedovanje Svetu EU je Evropa na delu, prizadevala pa si bo za bolj odgovorno, varno, dinamično in zeleno Evropo. Še posebej slednje Danska močno izpostavlja v svojih prednostnih nalogah.

Zato še toliko bolj odmeva novica, da bo dansko podjetje na področju zelenih tehnologij Vestas odpustilo več kot 2300 ljudi. Danska premierka in Barroso sta danes obžalovala to žalostno novico, a izpostavila pomen nadaljnjega vlaganja v zelene tehnologije.

Poleg srečanja danske premierke in Barrosa je te dni v Koebenhavnu potekal niz srečanj evropskih komisarjev in danskih ministrov, ki so se pogovarjali o prednostnih nalogah v prihodnjih šestih mesecih.

Takšna srečanja so tradicionalni uvod v predsedovanje posamezne države. Danska je predsedovanje EU za pol leta prevzela od Poljske, julija ga bo predala Cipru. To je že njeno sedmo predsedovanje, nazadnje je bila za krmilom leta 2002.