Italijanski predsednik tehnične vlade je v Berlinu izpostavil, da podpira iniciativo uvedbe davka na finančne transakcije, vendar le na ravni celotne unije, poročajo tuje tiskovne agencije. Pri tem je tako jasno podvomil v idejo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, da bi veljalo davek uvesti v državah s skupno evropsko valuto, saj bi se tako izognili čakanju na potrditev vseh 27 članic EU. Velika Britanija in Švedska namreč uvedbi davka na finančne transakcije nasprotujeta.

Monti pa se je s svojo pripravljenostjo uvedbi davka v EU vendarle odmaknil od stališča, ki ga je zavzemal njegov predhodnik Silvio Berlusconi, ki je imel do tovrstnih idej povsem odklonilen odnos. Monti in Merklova danes sicer nista govorila le o evropski dolžniški krizi in možnih rešitvah za izhod iz nje, temveč tudi o položaju močno zadolžene Italije.

Priznati italijanske napore za rešitev krize

Potem ko je italijanski premier v danes objavljenem intervjuju za nemški časnik Die Welt dejal, da mora EU priznati italijanske napore v boju zoper dolžniško krizo, sicer bi lahko Italija padla v roke evropskeptičnim populistom, je prva dama Nemčije zatrdila, da "zelo spoštuje" italijanske gospodarske reforme. "Glede na hitrost in vsebino teh ukrepov lahko rečem, da bodo okrepili Italijo in izboljšali njene gospodarske možnosti. Z velikim spoštovanjem smo spremljali, kako hitro so bili implementirani," je dejala. "Mislim, da bo delo italijanske vlade na koncu nagrajeno. Že na začetku sem dejala, da moramo zelo, zelo, zelo tesno sodelovati," je dodala.

Monti je ob tem izrazil upanje, "da se bo implementacija dobrih politik odrazila v razumljivih obrestnih merah". Zahtevana donosnost na italijanske desetletne obveznice namreč vztraja pri okoli sedmih odstotkih, kar po mnenju ekonomistov ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Predsednik tehnične vlade je bil v pogovoru za omenjeni nemški časnik kritičen tako do EU kot do Nemčije same. "Na nesrečo moramo reči, da naša reformna politika v Evropi ni dosegla priznanja in razumevanja, ki bi si ga zaslužila," je dejal.

Če Italijani ne bodo kmalu videli oprijemljivega uspeha za svoje žrtvovanje, bo v Italiji prišlo do protesta zoper Evropo, zoper Nemčijo, ki predstavlja motor evropske netolerance, in Evropsko centralno banko (ECB), je menil. Na novinarski konferenci v Berlinu pa je poudaril, da Italija ne išče priznanja in da Italijani bolj, kot se je zavedal, vedo, da je vlada morala sprejeti določene ukrepe. Monti je po prihodu na oblast uveljavil oster varčevalni načrt, s katerim naj bi rešili težave italijanskega gospodarstva, še vedno pa vlada velika zaskrbljenost, saj Italiji grozi recesija.