Celotni javnofinančni primanjkljaj Španije, ki upošteva proračune na regionalni in državni ravni, naj bi za leto 2011 znašal osem odstotkov BDP, kar je 1,3 odstotne točke manj kot leto pred tem. Cilj je bil celotni primanjkljaj znižati na šest odstotkov BDP, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je povedal predsednik španske vlade, so španske regije, ki se še vedno spopadajo z negativnimi posledicami kolapsa nepremičninskega trga leta 2008, k državnemu javnofinančnemu primanjkljaju doprinesle 15 milijard evrov. Odhodki Španije naj bi sicer prihodke lani presegli za 20 milijard evrov.
Da Španija na področju zmanjšanja državnega javnofinančnega primanjkljaja na državni ravni ne bo dosegla zastavljenih ciljev, nova konservativna španska vlada, ki je oblast prevzela 22. decembra, ni nakazala prvič.
Kot je povedal Rajoy, bo zvezna vlada za lansko leto zabeležila javnofinančni primanjkljaj v višini nekaj več kot pet odstotkov BDP, s čimer ne bo dosegla cilja znižati primanjkljaj na 4,8 odstotka BDP.
Po podatkih španske vlade bo denimo sistem socialnega zavarovanja namesto s presežkom v višini 0,4 odstotka BDP sklenil s primanjkljajem v višini 0,06 odstotka BDP.
Španske javne finance bi lahko ogrozile tudi španske banke. Madrid je že minuli teden sporočil, da je obseg slabih posojil bank višji, kot je bilo razvidno iz njihovih ocen. Skladno s tem bi se lahko zgodilo, da bi morale banke za uravnoteženje svojih bilanc ustvariti za 50 milijard evrov rezervacij, kar pomeni toliko nižje dobičke oz. toliko večje izgube.
Pri tem so španske oblasti navedle, da bodo morale banke rezervacije ustvariti same oz. tako, da španski državni proračun ne bo obremenjen.
Španski premier se je ob tem zavezal, da bo do 15. februarja pripravil načrt prestrukturiranja finančnega sektorja, ki naj bi med drugim predvidel novo združevanje bank.
Rajoyeva vlada se je zavezala, da bo javnofinančni primanjkljaj letos znižala na 4,4 odstotka BDP, skladno s tem ciljem pa je napovedala krčenje javne porabe, s čimer naj bi privarčevala 8,9 milijarde evrov, dvig davkov, ki naj bi v proračun prinesel 6,3 milijarde evrov, in program zoper utajo davkov, s katerim naj bi zbrali 8,2 milijarde evrov.
