Kot so še sporočili iz urada Füleja, je bil današnji pogovor zelo konstruktiven in koristna priložnost za pogovor o modalitetah za oblikovanje tega seznama. Minister Žbogar je v Bruslju za slovenske novinarje poudaril, da slovenska stran danes seznama arbitrov še ni pričakovala, saj je šlo za šele prvo neformalno srečanje na ravni ministrov s komisarjem, na katerem so govorili o modalitetah priprave seznama. Ocenil je, da so na pogovoru storili velik napredek, pričakuje pa, da bo komisija, kot je napovedala, v drugi polovici januarja predstavila seznam, ki bo takšen, da bodo z njega "lahko skupaj izbrali tri arbitre". Pojasnil je, da je Slovenija že od lanskega poletja prosila komisijo, da bi pred predajo seznama arbitrov pripravila posvete s slovensko in hrvaško stranjo, a se pred volitvami z njimi Hrvaška ni strinjala. Tako ga veseli, da je prvič prišlo do srečanja, da so se lahko pogovarjali o tem, kakšni naj bodo postopki v zvezi s pripravo seznama. Komisija jih je tudi prvič seznanila s pogovori s predsednikom Meddržavnega sodišča v Haagu, ki bo v primeru, če se strani ne bi dogovorili, imel vlogo pri imenovanju treh arbitrov.

V naslednjih dneh bodo po njegovih besedah ostali v intenzivnih stikih, ni pa predvideno novo srečanje, je povedal. Po pričakovanjih bi Evropska komisija seznam morala državama predati ob podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo 9. decembra lani, a se to takrat ni zgodilo. Na vprašanje STA o vzrokih za zamudo, je minister Žbogar dejal, da želi komisija "pripraviti tak seznam, ki bo omogočil stranema, da sami izbereta arbitre s tega seznama, tako da ne bi bila potrebna vloga predsednika Meddržavnega sodišča". Hkrati ima komisija tudi pogovore z njim glede njegove morebitne vloge pri izbiri arbitrov. "Osnoven pristop Evropske komisije pa je, da je bil celoten sporazum sklenjen med dvema stranema ob podpori EU in da bi bilo v duhu sporazuma, če bi tudi te tri arbitre izbrali sami stranki z liste, ki ga pripravi Evropska unija," je dodal. Zato je po njegovih besedah komisija od začetka novembra predlagala neformalne posvete, želela pa je sestanek z obema ministroma, ki se je danes tudi zgodil.

Dodal je še, da se roki iz sporazuma lahko nanašajo samo na stranki sporazuma in da je jasno, da se komisija, ki ni stranka sporazuma, čuti, da ni vezana nanje, poleg tega pa glede priprave seznama tudi ni tako jasno napisan rok. Rok, ki je v sporazumu konkreten, je namreč šele petnajstdnevni za dogovor o treh arbitrih po predstavitvi seznama Evropske komisije, zato si je Bruselj vzel tudi dodaten čas za pripravo seznama, je dejal. O imenih arbitrov se danes niso pogovarjali, je še dejal minister Žbogar za STA. Dodal je, da ima komisija sicer že narejen nek seznam, širši in ožji, da pa z njim niso bili seznanjeni. Glede razlik med stranema v razumevanju rokov iz arbitražnega sporazuma pa je dejal, da je stališče slovenske strani, "da so roki, ki zavezujejo stranki v arbitražnem sporazumu, zelo jasni - en mesec in 12 mesecev od podpisa hrvaške pristopne pogodbe". Spomnil je, da je Slovenija v ponedeljek Hrvaško obvestila, da je potekel enomesečni rok za skupno uskladitev podrobnejšega predmeta spora. "Glede na to, da ima Hrvaška stran drugačno interpretacijo, kdaj začnejo roki teči, bo o tem odločalo arbitražno sodišče. V kolikor bo odločilo drugače, si slovenska stran pridržuje pravico, da bo takrat posredovala tudi ločeno podrobno predstavitev predmeta spora," je dodal.

Novinarjem v Bruslju je še pojasnil, da imata Slovenija in Hrvaška različno mnenje samo glede roka o pripravi podrobnejšega predmeta spora, saj Zagreb meni, "da bo rok začel teči šele, ko bo arbitražno sodišče vzpostavljeno oziroma ko bo predana lista." "Če se dve stranki sporazuma ne strinjata, o tem odloča sodišče, tako da bo treba počakati na vzpostavitev arbitražnega sodišča in bo verjetno najprej odločalo o tej prvi zadevi," je dodal. Za STA je še povedal, da s Pusićevo danes nista govorila o tem, sicer pa pristavil, da "niso niti pričakovali, da bi po 20 letih neuspešnega dogovarjanja uspeli skupaj sestaviti nek predmet spora" ter da so se odločili, da ga bodo enostransko predstavili v svojem celotnem memorandumu. V skladu z arbitražnim sporazumom bi morala Evropska komisija obema pogodbenicama predložiti seznam uglednih mednarodno-pravnih strokovnjakov, s katerega bi nato v petnajstih dneh izbrali predsednika in dva člana arbitražnega sodišča. Če jima to v tem času ne bo uspelo, bo trojico s tega seznama namesto njiju izbral predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Za petčlansko arbitražno sodišče, ki bo dokončno določilo potek meje med državama tako na kopnem kot na morju, sta državi že imenovali vsaka svojega člana. Slovenski član je Jernej Sekolec, hrvaški pa Budislav Vukas.