Merklova in Sarkozy sta se sestala na delovnem kosilu, na katerem sta se posvetila pripravam na vrh EU, ki bo 30. januarja v Bruslju. Srečanje dveh najpomembnejših političnih figur v Evropi je v času krize v območju evra postalo stalnica pred vsakim srečanjem evropskih voditeljev. V ospredju tokratnega srečanja je bil med drugim predlog uvedbe davka na finančne transakcije, ki velja za projekt dvojca "Merkozy". Nemška kanclerka je glede tega danes dejala, da naj bi finančni ministri do marca pripravili dokončen predlog, osebno pa se zavzema za to, da bi davek uvedli vsaj v območju evra, če že ne bi dosegli rešitve za celotno EU.

Merklova je ob tem priznala, da v nemški vladi o tej temi še ni soglasja. Koalicijski liberalci (FDP) namreč nasprotujejo ideji, da bi davek uvedli samo v območju evra. Pariz in Berlin sicer menita, da je davek na finančne transakcije pravi odgovor na krizo. "Še naprej se bomo borili za to," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejala Merklova. Sarkozy, ki je nedavno razmišljal celo o možnosti, da bi Francija sama uvedla davek na finančne transakcije, je dodal, da se pri tem ne bodo prenaglili. Tema pogovorov je bil tudi pakt za krepitev fiskalne unije v območju evra, ki bo v skladu z decembrskim dogovorom voditeljev članic EU zaživel skozi meddržavni sporazum in ne skozi spremembe pogodbe EU. Sarkozy se je danes zavzel za to, da bi ga podpisali najkasneje 1. marca.

"Želimo si, da bi pogajanja o sporazumu končali v prihodnjih dneh, sporazum pa podpisali 1. marca," je povedal Sarkozy. Merklova se je s francoskim predsednikom strinjala tudi v točki, da je potrebno pospešiti financiranje stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), ki naj bi že letos nasledil sedanji začasni sklad za zaščito evra (EFSF). Merklova in Sarkozy se nista mogla izogniti niti zaostrenim razmeram v močno zadolženi Grčiji. "Naš cilj je, da nobeni državi članici ne bi bilo treba zapustiti območja evra," je kanclerka odgovorila na vprašanje, ali je območje skupne evropske valute pripravljeno na plačilno nesposobnost Grčije.

Pri tem je poudarila, da je Grčija izjema in da morajo v Atenah uresničiti načrtovane varčevalne ukrepe. Čeprav so banke v primeru Grčije pristale na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic, je signal po besedah Merklove jasen - Grčija mora dobiti priložnost, vendar je to izjema. Kanclerka je Grčijo ob tem pozvala k napredku v pogajanjih z zasebnimi upniki, saj da je drugi paket pomoči treba hitro realizirati. Merklova se bo o razmerah v Grčiji v torek zvečer v Berlinu pogovarjala tudi s prvo damo Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde.

Na vprašanje, ali pričakuje nadaljnje znižanje bonitetnih ocen evropskih držav, je Merklova pojasnila, da je globoko odločena prepoznati izzive časa in temu primerno politično ukrepati. "Strah ni motiv mojega političnega delovanja," je zagotovila. Sarkozy je poudaril še, da z Merklovo tesno sodeluje. "Za Evropo ni prihodnosti, če se Nemčija in Francija ne strinjata," je dejal. Voditelja sta se ob tem zavzela za krepitev zaposlovanja, inovacij ter rasti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva.