Schäuble zaupa tudi posameznim članicam evrskega območja, da bodo v novem letu storile velike korake pri reševanju lastnih težav. V tej luči je izključil možnost razpada območja skupne valute oziroma izstopa posameznih članic. "Valutna unija združuje usode držav. Nosilci politične odgovornosti v evrskem območju delajo zato vse, da bi preprečili razpad te skupnosti," je dejal finančni minister gospodarsko najmočnejše članice območja skupne valute. Schäuble vztraja, da morajo ranljive članice evrskega območja, še posebej obe veliki gospodarstvi Španije in Italije, na verodostojen način sprejeti in izvesti vse ukrepe za dolgoročno rešitev lastnih nakopičenih problemov.

Poleg tega bi morali evropski voditelji na vrhu konec januarja dokončati pripravo sporazuma o fiskalnem paktu za območje evra, ki ga v Berlinu tolmačijo kot nastavek za "unijo stabilnosti" v evrski skupini. Šele ko bosta ta dva pogoja izpolnjena, Schäuble dopušča možnost, da se "oblikujejo rešitve za akutne težave posameznih držav pri financiranju". S tem je znova odprl vrata kratkoročnim ukrepom za umiritev dolžniške krize v posameznih članicah območja evra, ki je v zadnjih tednih dobila sistemske razsežnosti. Med temi ukrepi se najpogosteje omenja določena oblika skupnega zadolževanja članic območja evra ali pa večja vloga Evropske centralne banke pri reševanju krize. V Berlinu imajo v tem trenutku do teh rešitev še odklonilno stališče, a ravno odsotnost kratkoročnih ukrepov povečuje negotovost na finančnih trgih glede prihodnjega razvoja dogodkov v evrski skupini.

Zadolževanje po visokih obrestnih merah

Čeprav je pritisk trgov v zadnjih dneh nekoliko popustil, pa se članice območja evra, kot sta Italija in Španija, dolgoročno še vedno zadolžujejo po visokih obrestnih merah. Schäuble v tem ne vidi nič škodljivega, saj takšna situacija krepi zavedanje, da se je treba spopasti s temeljnima vzrokoma za krizo, ki sta prezadolženost in pomanjkljiva gospodarska konkurenčnost. Nemški finančni minister je znova tudi pozval k čim hitrejši usposobitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). "Čim hitreje bomo vplačali 80 milijard evrov plačanega kapitala, tem bolje bo," je prepričan.

ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala, od tega bo 80 milijard evrov vplačanega kapitala, ki naj bi ga članice vplačale v petih letnih obrokih po 16 milijard evrov, in 620 milijard evrov kapitala na vpoklic. Od omenjenih 80 milijard evrov bo morala Slovenija vplačati 342 milijonov evrov v petih obrokih po dobrih 68 milijonov evrov. Po sklepu decembrskega zasedanja evropskih voditeljev naj bi ESM zaživel že sredi prihodnjega leta, torej leto dni pred prvotno načrtovanim datumom. Schäuble je zagotovil, da Nemčija ne bo zavirala tega postopka, pri čemer pa je po njegovih besedah pomembna tudi pripravljenost in sposobnost drugih članic, da pospešijo polnitev sklada.

Dolžniška kriza potisnila evro na najnižjo raven 

Tečaj skupne evropske valute evro se je v letu 2011 znašel na hudi preizkušnji. Potem ko je do začetka maja še beležil rast, je vse od poletja naprej padal. V razmerju do dolarja tako leto končuje na najnižji ravni po septembru 2010, v razmerju do jena pa celo na najnižji ravni v desetletju.

Tečaj evra, za katerega je bilo treba v njegovih najboljših časih spomladi 2008 odšteti le malenkost manj kot 1,60 dolarja, je ves čas od uvedbe močno nihal. Najnižjo raven v zgodovini je zabeležil jeseni 2000 z vrednostjo 0,82 dolarja, njegovo dolgoletno povprečje pa se giblje okoli 1,20 dolarja. V tem letu se je uspel okrepiti največ do 1,48 dolarja, kolikor je bil na borzi v Frankfurtu vreden v začetku maja, zatem pa je spet začel izgubljati tekmo z ostalimi svetovnimi valutami.

Pred tem je bil evro kljub grški krizi dolgo časa presenetljivo trdna valuta. Omajal se je šele v letošnjem poletju, ko je dolžniška kriza najprej ošvrknila Italijo in Španijo, zatem pa celo tako trdne države z evrom, kot je denimo Francija. V četrtek je evro zdrsnil na najnižjo raven v tem letu, potem ko je Italija drugič v dveh dneh izdala nove obveznice. Močno zadolžena država si je sicer zagotovila razmeroma ugodne obrestne mere, namreč 6,98 odstotka, potem ko je še novembra morala v zameno za svež kapital pristati na 7,56-odstotne obresti.

Po dveh dneh padanje je bilo treba v četrtek dopoldne za en evro odšteti 1,2858 dolarja, kar je najmanj po septembru 2010. Danes se je ob izredno skromnem obsegu trgovanja od te vrednosti nekoliko oddaljil in je zanj treba odšteti 1,2945 dolarja. Leto 2011 pa evro končuje na izredno nizkih ravneh tudi v razmerju do ostalih svetovnih valut. V japonskem denarju je bil denimo v četrtek vreden 100,06 jena, kar je najmanj v več kot desetih letih.

Dolžniška kriza v 17 državah evroobmočja

Kot vzrok za šibak tečaj evra analitiki izpostavljajo predvsem dolžniško krizo v 17 državah s skupno evropsko valuto. Kljub sklepom voditeljev evropskih držav o oblikovanju fiskalnega pakta v območju evra iz začetka decembra je zaupanje vlagateljev v evropsko valuto majhno. Številni vlagatelji očitno dvomijo, da do članicam območja evra uspelo obvladati svoje javne finance, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Poleg tega pa na tečaj evra vplivajo tudi bonitetne agencije ter bojazni pred recesijo in nenazadnje razmeroma skromen obseg trgovanja, saj imajo že majhni posli lahko velik vpliv na gibanje tečajev.

Za podjetja to pomeni tako pozitivne kot negativne učinke. Po eni strani je šibak tečaj evra v prid izvoznikom, saj je zaradi tega izvoženo blago cenejše. A po drugi strani to pomeni dražji uvoz surovin. Potrošnikom prinaša šibak tečaj evra precej negativnih posledic. Tako morajo npr. na bencinskih servisih seči precej globlje v žep, saj se z nafto trguje v dolarjih in je zato njen uvoz dražji. Tudi počitnice v dežele zunaj Evrope so lahko dražje, nakupovanje prek interneta pri ponudnikih izven območja evra pa manj privlačno.

V Sloveniji se je neosvinčeni 95-oktanski bencin po podatkih s Petrolovih spletnih strani v zadnjem letu dni podražil za dobrih šest odstotkov. Tisti, ki bodo morali pred odhodom na silvestrovanja še napolniti rezervoar svojega avtomobila, bodo za liter bencina odšteli 1,3420 evra oz. 7,9 centa več kot pred letom dni. V tem času se je nafta na svetovnih trgih podražila za dobrih 11 odstotkov. Za 159-litrski sod teksaške lahke nafte je bilo treba danes dopoldne v elektronskem trgovanju na borzi v New Yorku odšteti malenkost manj kot 100 dolarjev.