V tiskovni službi Ashtonove so ob tem izpostavili, da ima slovenski minister Žbogar več kot 20-letne diplomatske izkušnje in da je bil v skladu z njihovimi ambicijami pri oblikovanju evropske zunanje službe izbran najboljši kandidat. "Verjamemo, da bo gospod Žbogar s svojimi izkušnjami in poznavanjem regije pomembno prispeval k opravljanju te naloge, ki ga čaka," je dejala tiskovna predstavnica Ashtonove Maja Kocijančič.
Položaj na Kosovu je za EU eden ključnih na Zahodnem Balkanu, poleg položaja v Bosni in Hercegovini. Kocijančičeva je pojasnila, da je urad EU na Kosovu z okoli 85 ljudmi eden večjih in da je tudi proračun razmeroma velik. Žbogarja tako po njenih besedah čaka velik razpon nalog, saj je Kosovo pred številnimi izzivi in mora izvesti niz reform, poleg tega je tik pred začetkom dialoga o vizumski liberalizaciji, v pristojnosti Ashtonove pa je tudi pomoč v dialogu Beograda in Prištine.
Žbogar: Imenovanje za vodjo urada EU je priznanje delu vlade in MZZ
Imenovanje za vodjo urada Evropske unije na Kosovu je "verjetno najlepše priznanje" delovanju vlade in zunanjega ministrstva v preteklem mandatu, je v odzivu na današnjo novico iz Bruslja za STA povedal zunanji minister Samuel Žbogar. Kot največji izziv na novem položaju vidi urejanje odprtih vprašanj med Beogradom in Prištino.
"To je tudi potrdilo nekega ugleda zunanje politike in relevantnosti naše politike na Zahodnem Balkanu. Slovenija ima ugled v mednarodni skupnosti, ima ugled na Zahodnem Balkanu in ravno to moje imenovanje je potrditev tega," je dejal minister.
Kot je dejal, je interes EU stabilno Kosovo. "Kosovo, ki bo imelo trdno pravno državo, ki bo imelo vzpostavljene vse demokratične in delujoče institucije pravne države. Kosovo, ki bo imelo ekonomsko perspektivo," je pojasnil in dodal, da bo njegov osnovni cilj na novem položaju pomagati uresničevati ta cilj s sredstvi, ki jih ima EU na voljo.
"Mislim, da je na voljo veliko orodij. To je hkrati izziv za EU, ki se, v kolikor želi biti nek globalni igralec, mora dokazati tudi v tej svoji regiji. S temi orodji vzpostaviti Kosovo kot normalno delujočo državo z evropsko perspektivo," je še povedal.
Glede razmer na Kosovu je Žbogar ocenil, da je odprtih še veliko vprašanj, predvsem v odnosih med Srbijo in Kosovom. Politični dialog poteka že kar nekaj časa in nekaj rezultatov je že bilo doseženih, nekatera pa so še odprta. "To je največji izziv. Odnosi med Srbijo in Kosovom in urejanje vseh teh odprtih vprašanj med Beogradom in Prištino," je ocenil za STA.
Po Žbogarjevih besedah Kosovo sicer potrebuje veliko pomoči in podpore s strani EU, da se mu predvsem, kot tudi vsem ostalim državam Zahodnega Balkana, da konkretno evropsko perspektivno.
Dvoklobučniški položaj
Položaj, ki ga bo Žbogar opravljal na Kosovu, bo dvoklobučniški, saj bo vodja urada EU in posebni predstavnik EU. Medtem ko ga za vodjo urada imenuje Ashtonova, ga mora kot posebnega predstavnika EU potrditi tudi Svet EU. Tudi za položaj posebnega predstavnika unije na Kosovu je Žbogar že predlagan, vendar je to odločitev, ki jo mora sprejeti Svet EU, so pojasnili v tiskovni službi Ashtonove in izrazili pričakovanje, da se bo to zgodilo v začetku prihodnjega leta.
V slovenskem zunanjem ministrstvu so sporočili, da je Žbogar na položaj posebnega predstavnika unije in vodje njenega urada na Kosovu imenovan za obdobje od 1. februarja prihodnje leto do 30. junija 2013. Ob tem so na MZZ izpostavili, da je "imenovanje ministra Žbogarja tako priznanje slovenski zunanji politiki in diplomaciji kot tudi ministru za njegovo dosedanje delovanje na mednarodnem področju s poudarkom na prizadevanju za stabilnost regije in njeno vključevanje v evropske integracije".
Minister Žbogar ima po navedbah MZZ za seboj 24 let diplomatskih izkušenj s ključnih strateških položajev. Poleg ministrskega položaja, ki ga je zasedal od konca leta 2008, tudi iz Kitajske in ZN v New Yorku pa tudi iz Washingtona.
Poleg tega je vodil priprave na slovensko predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), slovensko pogajalsko skupino za vstop v zvezo Nato, bil pa je tudi član slovenske pogajalske skupine ta vstop v EU, so še pojasnili. Sedaj ima EU na Kosovu začasnega posebnega predstavnika, Italijana Fernanda Gentilinija, ki se mu mandat izteče konec januarja. Gentilini je nasledil Nizozemca Pietra Feitha, ki je bil prav tako dvoklobučnik, a je opravljal vlogi posebnega predstavnika EU in vodje mednarodnega urada.
Feith ostaja na Kosovu, predvidoma do začetka prihodnjega leta, kot vodja mednarodnega civilnega urada, nato pa je pričakovati, da bo ta položaj odpravljen. EU pa bo, kot omenjeno, svojo prisotnost okrepila z dvoklobučniškim položajem vodje urada in posebnega predstavnika. Visoka zunanjepolitična predstavnica je danes napovedala še dve imenovanji v evropski diplomatski službi. Estonec Aivo Orav bo vodja delegacije EU v Makedoniji, Maltežan John Gatt-Rutter pa predstavnik EU na Zahodnem Bregu, v Gazi in v agenciji ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (Unrwa).
"Zelo sem zadovoljna z imenovanji tako močnih kandidatov na tri ključna mesta v evropski zunanji službi. Vsi prinašajo edinstvene izkušnje in strokovnost, kar bo ključno pri nadaljnji gradnji službe. Visok profil kandidatov je name napravil velik vtis," je ob tem poudarila Ashtonova. Za položaj EU v Makedoniji se je po neuradnih informacijah potegoval tudi slovenski veleposlanik v Berlinu Mitja Drobnič.
