Razprava o odločanju o ponovni začasni uvedbi nadzora na notranjih mejah je bila ključni del današnjega zasedanja notranjih ministrov EU v Bruslju. Ministri so o tem govorili ob kosilu in slovenski minister je razpravo označil kot "z noži nabrušeno".

Glavno sporno vprašanje je, kakšna pravna podlaga naj se uporabi za odločanje o tem - takšna, da bo pristojnost sprejemanja te odločitve ostala v rokah članic unije, ali takšna, ki bo pristojnosti prenesla na Evropsko komisijo.

Slovenija se odločno zavzema za ohranitev pristojnosti za odločanje o ponovni začasni uvedbi nadzora na notranjih mejah na ravni članic unije brez prenosa pooblastil na komisijo. To stališče podpira velika večina držav, predvsem Nemčija.

Minister Zalar je na zasedanju opozoril, da je treba čim prej najti izhod iz slepe ulice, in pozval peščico držav, ki podpira prenos pristojnosti na komisijo, h konstruktivnosti. Najbolj vztrajno naj bi komisijo podpiral Luksemburg.

Evropska komisija namreč vztraja, da je krepitev njenih pristojnosti "v skupno dobro", češ da bi se tako preprečile zlorabe sistema. Slovenija in večina članic pa poudarja, da v preteklosti zlorab ni bilo, tako da zaščita pred zlorabami ni potrebna.

Slovensko stališče je, da je potreben učinkovit mehanizem za možnost ponovne začasne uvedbe nadzora na notranjih mejah za primere, ko je treba hitro odgovoriti na izjemne okoliščine, ki ogrožajo delovanje schengenskega sistema kot celote.

Vendar pa morajo države po mnenju Slovenije ohraniti izključno pristojnost odločanja o začasni ponovni vzpostavitvi nadzora na notranjih mejah v primerih, ko gre za temeljna področja nacionalne suverenosti, torej za vzdrževanje javnega reda ter zagotavljanja notranje varnosti.

Evropska komisija je kontroverzni spremembi pravil v schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah, ki velja poleg evra za najbolj otipljivo korist članstva v EU, predlagala septembra v odziv na težave z migracijskimi pritiski ob arabski pomladi.

Predlagala je, naj se po novem vsaka ponovna vzpostavitev nadzora na notranjih mejah, ki bi trajala dlje kot pet dni, sprejema v komitološkem postopku, kar pomeni, da bi bila zanjo potrebna kvalificirana večina držav članic in privolitev komisije.

Poleg tega je predlagala, da bi sama bdela nad ocenjevanjem nadzora na zunanjih mejah EU. Sedaj ta nadzor poteka tako, da se države članice ocenjujejo med seboj.

Sedaj lahko države v schengnu ponovno uvedejo nadzor na notranjih mejah v primeru resne grožnje varnosti ali javnemu redu za 30 dni in po potrebi ukrep podaljšajo, pri čemer komisijo in druge članice o tem le obvestijo, odločitev pa je popolnoma v njihovih rokah. Tak ukrep je bil na primer večkrat sprejet ob evropskih nogometnih prvenstvih.