"To, da so utaje davkov velike, pa kaže izračun, da na primeru sedmih izbranih držav v letu 2009 ni bilo plačanih 2,2 milijarde evrov DDV, kar znaša 29 odstotkov od DDV, ki bi ga bilo mogoče teoretično pobrati na uvoz blaga v teh državah, za katerega je bil v letu 2009 uporabljen carinski postopek 42," je pojasnil slovenski član sodišča Milan M. Cvikl, ki je poročilo predstavil v Bruslju. Sodišče je ugotovilo, da DDV ni bil plačan v 20 od 175 uvozov.

Carinski postopek 42 je mehanizem, ki ga uvoznik EU uporabi za oprostitev plačila DDV. Uporablja se, kadar se blago, uvoženo iz držav zunaj EU v članico unije, po uvozu prepelje v drugo članico unije. V teh primerih se DDV plača v namembni članici. Pri tem obstaja tveganje, da uvoženo blago ostane v članici uvoza, ne da bi bil plačan DDV, ali da se uvoženo blago porabi v namembni članici, ne da bi tam izterjali DDV.

Cvikl je še pojasnil, da so ugotovili težave v regulatornem okviru na ravni celotne unije, ki ne zagotavlja popolnega in učinkovitega sodelovanja med carinskimi in davčnimi upravami v državah uvoznicah niti med davčnimi upravami v državah uvoznicah in namembnih državah. Zato se dogaja, da lahko uvozniki ali njihovi agenti utajijo davek na dodano vrednost pri uvozu blaga, ki ni namenjeno potrošnji v državi uvoznici, ampak v namembni državi.

Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti računsko sodišče Evropski komisiji predlaga osem priporočil za izboljšanje obstoječe ureditve, med katerimi je ključno to, da se zagotovi ustreznejše sodelovanje med carinskimi in davčnimi upravami v državah uvoznicah in namembnih državah ter s tem neprepustnost carinskega postopka 42. Cvikl je ob tem poudaril, da seveda spodbujajo prosto trgovino, vendar ta ne sme voditi v utaje DDV.

Kolikšna je bila izguba v Sloveniji, neposredno ni mogoče izračunati niti ni bil namen izračunavati izgube v posameznih članicah, je pojasnil Cvikl. Vodja enote za prihodke v direktoratu Evropskega računskega sodišča Paul Stafford pa je ob tem izpostavil, da je bila Slovenija "med najboljšimi, če ne najboljša" med preverjanimi sedmimi članicami unije.

"Vendar pa to ne pomeni, naj slovenske oblasti ne sledijo priporočilom sodišča," je opozoril Cvikl. Slovenija po njegovih besedah dela to napako, da se pri uvozu in posredovanju podatkov naprej ugotavlja statistična, ne pa dejanska vrednost uvoza, ki je potem posredovan naprej, ker postopek ni bil v polni meri uveljavljen. Cvikl zato predlaga, naj tudi slovenska carinska in davčna uprava podrobno preučijo poročilo in sodelujejo pri izboljšavi obstoječe ureditve.

Kot primer izboljšave je Cvikl omenil predlog Evropske komisije, naj se uvede posebno zavarovanje, ki bi ga morali uvozniki dati, ko blago uvozijo, in bi se sprostilo, ko bi namembna država dejansko potrdila, da je bil DDV plačan. Članice unije so to možnost enkrat že zavrnile. Sedaj pa sodišče komisiji predlaga, naj članice spodbudi k uvedbi tega jamstva, saj bi to gotovo v večji meri preprečevalo neplačilo DDV pri uporabi postopka 42.

Sodišče je sedem držav - poleg Slovenije so to še Belgija, Danska, Španija, Francija, Avstrija in Švedska - za vzorec izbralo, ker so to države uvoznice, ki znotraj EU preko svojih letališč ali pristanišč, na primer Slovenija s pristaniščem v Kopru, uvozijo več kot dve tretjini vsega uvoza, pri katerem se uporablja carinski postopek 42. Ta se sicer po Cviklovih navedbah uporablja predvsem za uvoz dragocenejše narave.