Nova pravila, ki jih bodo morale države članice v nacionalno zakonodajo prenesti v dveh letih po objavi v uradnem listu EU, bodo veljala za nedržavljane EU, ki želijo ali že zakonito prebivajo ali delajo v eni od članic unije. Zakonodaja ne zajema rezidentov za daljši čas, beguncev in napotenih delavcev, sezonskih delavcev ali osebja, ki je premeščeno znotraj podjetja.
Imetniki dovoljenja bodo imeli vrsto pravic za delavce, primerljivih s tistimi, ki jih imajo evropski državljani, kar se tiče delovnih pogojev, priznavanja kvalifikacij, vključevanja v sindikate in dostop do pokojnin, socialnega zavarovanja, uradov za zaposlovanje in socialnih stanovanj. Kot še piše na spletni strani Evropskega parlamenta, bodo države sicer lahko sprejele tudi specifične omejitve teh pravic.
Na splošno bodo imeli delavci iz tretjih držav z enotnim dovoljenjem zagotovljeno socialno varnost tako kot državljani unije. Vendar pa bodo lahko države članice uvedle omejitve za delavce z dovoljenji, ki veljajo manj kot šest mesecev. Omejitev pravic je možna tudi za družinske člane tistih, ki jim je omogočen študij v EU. Poleg tega bodo države članice delavcem iz tretjih držav lahko tudi omejile dostop do javnih storitev.
Zakonodaja ne posega v pristojnosti držav članic glede sprejema delavcev iz tretjih držav, vendar pa postopek zavrnitve ali odobritve prošnje in izdaje enotnega dovoljenja ne bo smel biti daljši od štirih mesecev.
Direktiva o enotnem dovoljenju dopolnjuje zakonodajne ukrepe na področju zakonitega priseljevanja in je namenjena spodbujanju tovrstnega priseljevanja za zapolnitev potreb na trgu delovne sile.
Na zahtevo Evropskega parlamenta nova zakonodaja za zaposlene ali brezposelne delavce iz tretjih držav predvideva tudi možnost usposabljanja in izobraževanja.