Islandija je danes na ministrski pristopni konferenci v Bruslju odprla in tudi že začasno zaprla štiri poglavja: pravo družb, podjetja in industrijska politika, čezevropska omrežja ter pravosodje in temeljne pravice. Poleg tega je odprla poglavje finančne in proračunske določbe.

Prva pristopna konferenca Islandije je potekala junija. Na njej je država odprla prva štiri poglavja - javno naročanje, informacijska družba in mediji, znanost in raziskave ter izobraževanje in kultura - ter zadnji dve tudi začasno zaprla.

Oktobra je začasno odprla in zaprla še dve poglavji - prosto gibanje delavcev in pravo intelektualne lastnine.

Skupaj je tako Islandija doslej v pol leta pogajanj odprla enajst poglavij in osem od teh že začasno zaprla. Vseh pogajalskih poglavij je 35, vendar se o dveh - institucije in razno - ne pogaja.

Islandija je poleg Turčije trenutno edina država, ki se pogaja z unijo. Hrvaška je pogajanja končala junija in minuli petek podpisala pristopno pogodbo, preostali kandidatki za članstvo v uniji - Črna gora in Makedonija - pa še čakata na zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj.

Islandija je za članstvo v EU zaprosila julija 2009. Leto pozneje je na prvi pristopni konferenci uradno začela pogajanja. Tedanje belgijsko predsedstvo je takrat predložilo pogajalski okvir, ki opredeljuje načela, vsebino in postopke za pogajanja.

Pred začetkom odpiranja posameznih pogajalskih poglavij je morala Islandija opraviti proces screeninga, torej analizo usklajenosti islandske zakonodaje z evropskim pravnim redom.

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega območja in schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, tako da je veliko večino svoje zakonodaje že uskladila z evropsko.

Najtežje vprašanje v pogajanjih Islandije z EU bo po pričakovanjih ribištvo. Pogajanja pa lahko oteži tudi spor Islandije z Nizozemsko in Veliko Britanijo glede povračila 3,9 milijarde evrov njunim varčevalcem zaradi škode ob propadu islandske banke Icesave.

Poleg omenjenih dveh vprašanj je za uspešno pot Islandije v EU ključno še to, ali bodo doslej evroskeptični Islandci na referendumu sploh podprli vstop v EU.