"Srbija se ne more in se ne bo odrekla evropski prihodnosti. Vse drugo bi imelo dolgoročne posledice za njene državljane," je dejal Tadić v prvem odzivu na sporočilo evropskih voditeljev, da so odločitev o dodelitvi statusa kandidatke Srbiji preložili na februar.
Tadić je poudaril, da Srbija spada v Evropo, ne glede na to, ali se Evropa sooča s težavami. "Prepričan sem, da bomo dobili status kandidatke," je dejal.
Poudaril je tudi, da bo Beograd nadaljeval dialog s Prištino, saj je problem Kosova treba rešiti, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Kljub Tadićevim zagotovilom, da bo Srbija nadaljevala evropsko pot, v Beogradu ne skrivajo razočaranja. Podpredsednik vlade Đelić je tako sporočil, da odstopa, saj današnja preložitev odločitve o dodelitvi statusa kandidatke na pomlad, "ni tisto, kar je Srbija pričakovala".
Đelić je sicer avgusta izjavil, da bo Srbija konec leta postala kandidatka za članstvo v EU, v nasprotnem primeru pa bo odstopil s položaja.
Vrh EU: Cilj dodelitve statusa kandidatke Srbiji februar 2012
Srbija bi lahko status kandidatke za članstvo v Evropski uniji dobila februarja oziroma dokončno marca, izhaja iz sklepov, ki so jih danes v Bruslju sprejeli voditelji članic EU. Premier Borut Pahor sicer meni, da se bo to zgodilo, a cilj je vendarle pogojen.
Premier Pahor, ki opravlja tekoče posle, je poudaril, da je treba imeti pred očmi dejstvo, da bi bilo odlaganje statusa kandidatke za Srbijo signal tamkajšnjim proevropskim silam, da izgubljajo podporo v Evropi in s tem bi te sile verjetno izgubile podporo tudi doma.
Namesto da bi Srbija na naslednjih volitvah govorila o evropski perspektivi, bi se tako po njegovem mnenju vrnila k refleksiji problema Kosova, kar bi v tem času in pozneje ob morebitni spremembi oblasti lahko zaostrilo odnose med Beogradom in Prištino, česar pa si nihče ne želi.
Zato si je Slovenija po njegovih besedah prizadevala za pozitivnejše besedilo sklepov o Srbiji, kar je uspelo, saj naj bi Srbija status kandidatke dobila že februarja na Svetu za splošne zadeve, kar naj bi nato evropski voditelji marca le še potrdili.
"To je signal za Beograd, ki mora biti razumljen kot napredek," je poudaril premier Pahor. In tako ga je treba po njegovih besedah tistim, ki v Srbiji zagovarjajo proevropsko perspektivo države in ureditev odnosov s Kosovom, tudi tolmačiti.
A vendar bo morala Srbija še počakati na status kandidatke za članstvo v EU, ki ga je pričakovala danes. Poleg tega je vrh opredelil nekaj pogojev, ki jih bo morala država izpolniti, da bo status kandidatke res dobila februarja in da bo ta nato potrjen marca.
Ti pogoji so napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga, vključno z dogovorom o mejnih prehodih, dogovor o "vključujočem regionalnem sodelovanju" ter da z dejavnim sodelovanjem mogoča izvajanje mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.
Voditelji članic unije so sicer vzeli na znanje znaten napredek Srbije pri izpolnjevanju političnih meril v procesu približevanja uniji in "popolnoma zadovoljivo" raven njenega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Ob tem so pozdravili ponovno vključitev Srbije v dialog s Kosovom pod okriljem EU, napredek pri izvajanju dogovorov, doseženih v okviru tega dialoga, "v dobri veri" ter dogovor o integriranem upravljanju meje, torej o prehodih na meji s Kosovom.
Srbija je za članstvo v uniji zaprosila decembra 2009. Po prijetju zadnjih haaških obtožencev Ratka Mladića in Gorana Hadžića je danes pričakovala priporočilo za dodelitev statusa kandidatke, medtem ko je bilo že dlje časa jasno, da bo na začetek pogajanj morala še počakati.
A zaradi nasilja na severu Kosova, kjer so tamkajšnji Srbi postavili barikade in v streljanju na pripadnike Natove operacije Kfor ranili več nemških in avstrijskih vojakov ter zaradi katerega je bil večkrat prekinjen dialog s Kosovom, je status kandidatke danes padel v vodo.
Čeprav je večina članic unije, med njimi tudi Slovenija, kljub temu želela, da Srbija že danes dobi status kandidatke, je prevladalo stališče Nemčije, ki je bila najbolj proti, predvsem zaradi ranjenih nemških vojakov na severu Kosova.
