Hrvaška je pristopna pogajanja z EU končala junija letos. Po podpori podpisu pristopne pogodbe v Evropskem parlamentu morajo ta korak potrditi še članice unije, ki bodo to predvidoma storile 5. decembra.
Hrvaška bo pogodbo predvidoma podpisala 9. decembra, pred vrhom EU. Po podpisu se bodo začeli postopki ratifikacije v članicah unije in na Hrvaškem. Cilj je, da slovenska soseda postane 28. članica unije s 1. julijem 2013.
Füle je v nagovoru evropskim poslancem na plenarnem zasedanju izpostavil, da je Hrvaška danes povsem druga država od tiste, ki je pred desetletjem zaprosila za sprejem v EU. Pohvalil je njen razvoj na gospodarskem področju, s čimer je Hrvaška primerna za vstop na enotni evropski trg. A z reformami bo morala nadaljevati, je dejal.
Hrvaško je tudi pohvalil, da "spoštuje demokratična načela in temeljne svoboščine, preko niza reform pa je okrepila tudi vladavino prava". "To je rezultat trdega dela, ki ga je Hrvaška opravila na vseh ravneh," je menil komisar in pohvalil predvsem boj proti korupciji.
Zatrdil je še, da bo Evropska komisija še naprej "temeljito in objektivno" spremljala, kako Hrvaška spoštuje sprejete obveze vse do njenega polnopravnega članstva.
Pomembna vzpodbuda ostalim državam v regiji
Menil je, da bo glas za članstvo v EU tudi pomembna vzpodbuda ostalim državam v regiji na njihovi poti proti EU. "Širitev je temelj stabilnosti in regionalnega sodelovanja," je poudaril Füle. Poleg tega širitev Zahodnemu Balkanu ponuja izjemne priložnosti za izboljšanje standarda prebivalcev regije, pa tudi EU same, je še poudaril.
Opozoril je, da širitev pomeni tudi prevzemanje skupnih vrednot, na katerih počiva unija. To pa je povezano s področjem "sodstva in temeljnih pravic" ter "prava, svobode in varnosti", zaradi česar bi veljalo v prihodnjih pogajanjih najprej načeti vprašanja pravosodja in jih zapirati nazadnje, je menil komisar.
Poročevalec za Hrvaško v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda (EPP) je izpostavil tudi pomen arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško in izrecno pohvalil slovenskega premiera Boruta Pahorja. Kot je ocenil, bo Hrvaška "velik gradnik pri gradnji EU", pri tem pa je izrazil upanje, da bodo 9. decembra dobre novice sledile tudi za Črno goro in Srbijo.
Bernd Posselt je v imenu največje Evropske ljudske stranke (EPP) izpostavil, da je Hrvaška ena najbolje pripravljenih kandidatk ob vstopu in da je morala izpolniti najstrožje pogoje za vstop doslej. Kristian Vigenin iz vrst socialistov (S&D) pa je pri tem dodal, da zato tudi ne bo potrebovala nadzornih mehanizmov tako kot Romunija ali Bolgarija.
Vigenin je dodal še, da želja po pristopu Hrvaške v EU kaže na to, da unija ostaja "privlačna". Pri tem je izrazil upanje, da se bo referenduma na Hrvaškem o vstopu v EU udeležilo veliko ljudi in da bo izid pozitiven.
V imenu skupine liberalcev (ALDE) je Hrvaško v EU pozdravil poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl (Zares/ALDE), ki je prav tako izpostavil, da je "Hrvaška morala svoje članstvo plačati nekoliko dražje kot drugi pred tem". Izpostavil je, da sicer še ostajajo odprta nekatere nedokončane naloge, kot je na primer svoboda medijev, zaščita človekovih pravic, "a to so tudi naši problemi".
Nigel Farage iz skupine Evropa svobode in demokracije (EFD) je sicer menil, da bo vstop Hrvaške v EU pravzaprav njen poraz in "glasovanje za novo Jugoslavijo", s čimer se bodo Hrvati odrekli težko pridobljeni priborjeni neodvisnosti. A Jelko Kacin (LDS/Alde) mu je posredno odvrnil, da je "uspeh Hrvaške nov poraz evroskeptikov".
Tudi Kacin se je sicer zavzel, da bi zdaj morala "štafetna palica" širitve preiti na Črno goro in da bi Srbija morala dobiti status kandidatke. "To bi bilo dobro za vso regijo," je dejal.
V razpravi se je oglasila tudi Tanja Fajon (SD/S&D), ki se je prav tako zavzela za "dobre novice" 9. decembra za ostale države Zahodnega Balkana na njihovi poti proti EU. Prepričana je, da bo Hrvaška zgled ostalim državam v regiji, "posebej pri reševanju odprtih dvostranskih vprašanj in graditvi zaupanja med ljudmi".
Charles Tannock iz vrst konservativcev (ECR) je sicer izrazil upanje, da Hrvaška kot prihodnja članica ne bo ovirala drugih kandidatk, še posebej Srbije.
Čestitke Hrvaški pa je izrazil tudi Lojze Peterle (NSi/EPP). Kot je dejal, je Hrvaška dokaz, da je kljub težavnim časom krize mogoče uspešno zaključiti proces evropske integracije. Pri tem je menil, da bi se ta proces moral nadaljevati tudi za ostale države Zahodnega Balkana. "Proces je treba nadaljevati v interesu miru, stabilnosti in celotne Evrope," je dejal Peterle.
