To po poročanju tujih medijev kaže poročilo nadzorne misije Evropske komisije, ki je v minulih tednih v Rimu preverjala ukrepe, ki jih je obljubila Italija za zmanjšanje javnega dolga in za spodbujanje šibke rasti, ki velja za njeno Ahilovo peto.

"Italija mora pri soočanju z znatnimi izzivi ukrepati hitro, da bi lahko obrnila trend na trgih, reforme je treba pospešiti," po navedbah tujih medijev piše v poročilu. Zahtevana donosnost italijanskih obveznic iz dneva v dan ruši rekorde in je danes dosegla že skoraj osem odstotkov.

Poročilo bo komisija danes predstavila finančnim ministrov držav v območju evra. Zasedanja se bo udeležil tudi novi italijanski premier Mario Monti, ki je v novi tehnični italijanski vladi pristojen za finančne zadeve in bo kolegom predstavil ukrepanje Italije.

Javni dolg Italije znaša 1900 milijard evrov ali 120 odstotkov bruto domačega proizvoda. Monti je obljubil uravnotežen proračun v letu 2013, za kar bi morala država po pisanju italijanskih medijev sprejeti za 11 milijard evrov varčevalnih ukrepov.

Država ni zaprosila za pomoč

Pred dnevi so se v medijih pojavile navedbe, da Mednarodni denarni sklad (IMF) pripravlja sveženj 600 milijard evrov pomoči za Italijo, vendar so jih v IMF zanikali. V Bruslju pa so dejali, da nič ne vedo o tem, da bi država zaprosila za pomoč.

Italija povzroča veliko skrbi, saj obstoječi mehanizmi za zaščito evra niso dovolj za pomoč temu tretjemu največjemu gospodarstvu v območju evra, njihova krepitev pa še ni dorečena. Poleg tega vse več analitikov in politikov svari, da je od Italije odvisna usoda evra.

Evrska skupina bo danes tudi zato poskušala doreči krepitev posojilne zmožnosti sklada za zaščito evra (EFSF), ki je bila dogovorjena konec oktobra. Gre za povečanje posojilne zmožnosti s 440 na 1000 milijard evrov, ne da bi se pri tem povečala poroštva članic območja evra.

Ob tem so nekateri ministri, med njimi nizozemski finančni minister Jan Kees de Jager, danes nakazali, da območje evra pričakuje večjo pomoč od IMF pri reševanju dolžniške krize. Po njegovih besedah je takšno tudi stališče Finske in Nemčije.

Luksemburški minister pa je v povezavi s krepitvijo EFSF menil, da bo zastavljene cilje težko doseči, ker so se razmere na trgih spremenile. Tudi on je nakazal, da bi bila za morebitno reševanje Italije in Španije potrebna pomoč od zunaj, na primer od IMF ali Evropske centralne banke (ECB).

ECB je bila sicer že večkrat pozvana, naj odkupi več italijanskih in španskih obveznic ter s tem pomaga znižati stroške zadolževanja, ali naj prispeva pri krepitvi EFSF, vendar temu odločno nasprotuje Nemčija, med drugim iz bojazni pred rastjo inflacije. Ob tem se pojavlja možnost, da bi ECB posodila denar IMF, ki bo pomagal državam v težavah.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je sicer danes poudaril, da je treba ustvariti "unijo stabilnosti", ki bo postopno pridobila nazaj zaupanje trgov.

Brez izjav za medije

Monti, pristojen tudi za finančne zadeve države, evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn ter šef evrske skupine Jean-Claude Juncker danes ob prihodu na zasedanje niso dajali izjav za medije.

Monti se je sicer pred zasedanjem evrske skupine sestal z Junckerjem in francoskim finančnim ministrom Francoisom Baroinom.