Makroekonomsko pogojenost se je v okviru krepitve javnofinančne discipline in gospodarskega upravljanja v EU omenjalo kot možnost sankcioniranja članic, ki kršijo javnofinančna pravila. Slovenija takemu pristopu nasprotuje, saj po njeni oceni to ni ne najbolj učinkovita ne najbolj preprosta metoda sankcioniranja, so sporočili iz vladne službe.

Srečanje v poljskem Poznanu, na katerem sodelujeta tudi evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn in evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Laszlo Andor, poteka sicer v luči začetka pogajanj o predlogih Evropske komisije glede ureditve kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Srečanje tako predstavlja priložnost za predstavitev stališč članic EU in institucij unije do predlogov, ki so jih v Bruslju predstavili v začetku oktobra.

Slovenija je sicer predlog paketa kohezijskih uredb ocenila kot pozitiven, saj postavlja kohezijsko politiko v ospredje doseganja ciljev nove razvojne strategije EU, imenovane Evropa 2020, po njeni oceni pa kaže tudi na sposobnost prilagajanja te ključne evropske politike aktualnim in prihodnjim izzivom.

Slovenija: Kohezijska politika je ključna

Kohezijska politika tako po oceni Slovenije ostaja ključna razvojna teritorialna politika EU, obenem pa s poudarkom na spodbujanju razvoja vseh območij svojo vlogo še krepi.

Za Slovenijo je sicer v okviru predlogov komisije izjemno pomemben tisti, ki predvideva, da bodo tudi regije, ki so bile doslej pod 75 odstotki povprečja bruto domačega proizvoda EU, pa sedaj presegajo 90 odstotkov, kot zahodna Slovenija, še vedno upravičene do najmanj dveh tretjin obstoječih sredstev.

Suvorov je sicer v okviru današnje razprave poudaril, da je dogovor o paketu zakonodajnih predlogov Evropske komisije treba sprejeti hitro, kar bi nato omogočilo več časa za strateško razpravo o programskih dokumentih, ki bodo določali način porabe sredstev EU.

Poleg nasprotovanja makroekonomski pogojenosti je izrazil tudi zadržanost do predloga za prenos dela sredstev kohezijske politike v novi instrument za povezovanje Evrope. Gre za načrt za 50 milijard evrov naložb za izboljšanje evropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij, ki ga je komisija predstavila oktobra.

Administrativno breme je preveliko

Čeprav predlogi Evropske komisije uvajajo nekatere pomembne poenostavitve, je po mnenju Slovenije na tem področju potreben dodaten napor v smeri zmanjševanja administrativnih bremen. Slovenija je zato pripravila predlog 99 poenostavitev, ki se dotikajo vseh stopenj izvajanja kohezijske politike EU v obdobju naslednjega večletnega proračuna unije. Med predlogi je Suvorov danes izpostavil nasprotovanje zaostrenim pogojem na področju finančnega upravljanja.

Članice EU sicer večinsko izražajo zadržanost do tistih predlogov Bruslja, ki povečujejo kompleksnost izvajanja kohezijske politike EU in administrativna bremena za njene uporabnike ter omejujejo možnosti članic v uveljavljanju svojih posebnih razvojnih potencialov.