Osnutek študije Evropske komisije, ki ga je objavil časnik Financial Times, se zavzema za zamenjavo nacionalnih obveznic s skupnimi evroobveznicami. Izdajanje tovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev bi glede na osnutek zahtevalo tesno finančno in proračunsko koordinacijo držav z evrom, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Bruselj verjame, da bi se z evroobveznicami razmeroma hitro znižalo visoke stroške zadolževanja, na katere so zdaj na kapitalskih trgih prisiljene pristati zadolžene države.
Študija, ki bo javnosti predstavljena v sredo, bi lahko povzročila razdor med komisijo in Nemčijo, ki je največji vplačnik v začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF) oz. največji posojilodajalec ranljivim državam z evrom. Berlin je zato trenutno proti izdaji evroobveznic.
Nemške oblasti se že ves čas bojijo, da bi izdaja evroobveznic pomenila zmanjšanje pritiska na zadolžene evrske države, tako da bi se te lahko izognile sprejetju nujnih reform in uravnoteženju javnih financ.
"Kanclerka in nemška zvezna vlada verjameta, da evroobveznice trenutno ne predstavljajo nekega univerzalnega zdravila za krizo," je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Seibert.
Kot je dodal, bi lahko ta ideja odvrnila pozornost Evrope od iskanja prave rešitve. "Berlin se boji, da bi lahko evroobveznice preprečile spopad z dolžniškimi težavami pri njihovih koreninah," je dodal.
Evropski uradniki bi se morali namesto na tovrstne dolžniške vrednostne papirje osredotočiti na dvojno strategijo - na hitre in transparentne ukrepe v državah članicah, s katerimi bi te znova vzpostavile finančno stabilnost in konkurenčnost, ter na "politično rešitev", je uradni govorec povzel stališča Merklove.
S politično rešitvijo ima kanclerka po njegovih besedah v mislih oblikovanje struktur v Evropi, s katerimi bi se zagotovilo spoštovanje pakta o stabilnosti in rasti, po katerem denimo javnofinančni primanjkljaj držav ne sme preseči tri odstotke bruto domačega proizvoda.
