Podpora resoluciji o hrvaški pristopni pogodbi v zunanjepolitičnem odboru je zadnji korak pred glasovanjem v Evropskem parlamentu. S sprejetjem resolucije o hrvaški pristopni pogodbi bo parlament privolil v podpis pristopne pogodbe. Po privolitvi Evropskega parlamenta mora zeleno luč za podpis pogodbe dati tudi Svet EU, kar naj bi se predvidoma zgodilo na zasedanju zunanjih ministrov sedemindvajseterice 5. decembra.

Hrvaška bo pristopno pogodbo z EU podpisala 9. decembra pred vrhom EU v Bruslju. Sprva je bilo sicer predvideno, da bo podpis 19. decembra na slovesnosti v Varšavi. S podpisom pogodbe bodo začeli teči tudi roki za izvajanje arbitražnega sporazuma, ki predstavlja okvir za rešitev spora o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Odbor je danes z veliko večino sprejel tudi predlog nezavezujoče resolucije o hrvaški prošnji za članstvo v EU. V njem parlament pozdravlja zaključek pristopnih pogajanj, obenem pa poziva Zagreb k nadaljevanju reform. Predlog resolucije Hrvaško tudi poziva k rešitvi odprtih dvostranskih vprašanj s sosedami, še posebej glede meja, izginulih oseb, vrnitve beguncev in vračila premoženja.

Poročevalec Evropskega parlamenta Hannes Swoboda (S&D) je za medije ocenil, da zelo pozitiven izid glasovanja v zunanjepolitičnem odboru odraža tudi ozračje v Evropskem parlamentu ter sporoča, da parlament podpira Hrvaško in njen vstop v EU, v hrvaškem vstopu v unijo pa vidi koristi za EU in Hrvaško.

Najpomembnejše sporočilo parlamenta Hrvaški pa je po besedah Swobode, da mora država nadaljevati reforme na področju pravosodja, boja proti korupciji ter vrnitve beguncev. "Konec pogajanj in začetek ratifikacijskega procesa teh reform ne bi smela prekiniti," je poudaril.

Hrvaška bo do datuma dejanskega vstopa v EU pod strogim nadzornim mehanizmom evropskih institucij. "Vendar se ne želimo vmešavati v hrvaške notranje zadeve, ker pričakujemo, da je nadaljevanje reform tudi v interesu Hrvaške, saj bo tako bolje pripravljena na vstop v unijo," je zatrdil Swoboda.

Tudi slovenski člani zunanjepolitičnega odbora Ivo Vajgl (Alde/Zares), Lojze Peterle (EPP/NSi) in Jelko Kacin(Alde/LDS) so se strinjali, da je glasovanje v zunanjepolitičnem odboru pozitiven signal za Hrvaško.

"Glasovanje kaže, da ima Hrvaška široko podporo za vstop v EU, kar je glede na gospodarske razmere in siceršnje razpoloženje do širitve pravzaprav velik uspeh za Hrvaško in vse, ki smo hrvaško članstvo v uniji podpirali," je za STA dejal Vajgl, sicer poročevalec v senci za Hrvaško. Tudi on je spomnil, da mora Hrvaška pred vstopom še marsikaj postoriti. Njeno članstvo v EU pa bo po Vajglovih besedah "velika dodana vrednost stabilnosti v naši regiji".

"Vse, kar je Hrvaška na poti v EU doslej naredila zase, za svoje gospodarstvo in svoje državljane, je velik prispevek k boljši prihodnosti držav zahodnega Balkana," pa je menil Kacin. Strukturne spremembe in prizadevanja družbe in države v boju z organiziranim kriminalom in korupcijo so po njegovih besedah zgled za vse sosede.

"Proces je na koncu, Hrvaški ostaja nadzor evropskih institucij, a zanjo je to finale, ki je odprl pot," je izid glasovanja v odboru za STA komentiral Peterle.

Nujnost nadaljevanja reform, ki ostajajo pomembne za krepitev pravne države, je v sporočilu za javnost ob robu glasovanja izpostavila tudi poslanka Tanja Fajon (S&D/SD).

Hrvaška je pristopna pogajanja z EU sklenila 30. junija, 28. članica povezave pa naj bi po zaključku ratifikacijskih postopkov postala 1. julija 2013.