Predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy je pozval k okrepljenemu sodelovanju 17 članic območja evra v boju proti finančni krizi in pri krepitvi gospodarsko-monetarne unije. Ob tem je menil, da to ne bo vodilo v Evropo dveh hitrosti. "Glede tega ne bi smeli dramatizirati, to je normalen del pogodbe. Območje evra je del EU," je poudaril in dodal, da bo predlagal vrh območja evra.

Po mnenju Van Rompuya je tudi treba preveriti, ali bi sankcije, kot so ukinitev glasovalnih pravic ali ustavitev izplačil iz strukturnih skladov, povečale proračunsko disciplino. Predsednik Evropskega sveta je še napovedal, da bo na vrhu EU 9. decembra predstavil poročilo o možnostih omejenih sprememb pogodbe EU.

Poudaril je tudi, da je treba v boju proti krizi storiti še več. Po njegovem mnenju je moč marsikaj storiti tudi v okviru obstoječih pogodb, denimo z okrepljenim sodelovanjem. Opozoril pa je še, da bo za spremembo pogodbe nujno soglasje vseh 27 članic.

"Gospodarsko okrevanje se je ustavilo, potrošnja stagnira, 23 milijonov ljudi v EU je brezposelnih," je trenutno stanje v uniji orisal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Po njegovih besedah se zdaj soočamo s sistemsko krizo, ki terja sodelovanje vseh in bo morda zahtevala še nove ukrepe.

Evropskim poslancem pa je sporočil, da računa nanje, da bodo prihodnje leto podprli davek na finančne transakcije ter sveženj ukrepov glede notranjega trga. Zavzel se je tudi za modernizacijo administracije, ki je ključna za konkurenčnost unije.

Znova je izpostavil, da potrebujemo več Evrope. Glede sprememb pogodbe, za katere se najglasneje zavzema Nemčija, pa je dejal, da jih podpira, če bo to okrepilo skupnostno metodo in evropske institucije. "Vendar je nujen tehten razmislek, kako bi okrepili unijo, pogodbe se spreminjajo počasi," je opozoril.

Glede nekaterih očitkov, da se območje evra oddaljuje od unije, je Barroso menil, da "evro ni možnost izjeme v EU, je del EU". "Evro ne bo močnejši, če se bo EU fragmentirala," je poudaril in dodal, da je politična enotnost zelo pomembna.

Predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker pa se je zavzel za to, da bi bil njegov položaj v prihodnje "služba s polnim delovnim časom", nanj pa bi bil lahko izvoljen tudi kdo iz nečlanice območja evra. "Če želimo upravljati evropsko gospodarstvo, potem potrebujemo evropsko vlado," je menil. Poudaril je še, da je območje evra "pomemben motor".

Evropski poslanci so v razpravi izpostavljali različne vidike krize in napake, ki jih je unija po njihovem mnenju doslej naredila pri iskanju izhoda iz nje. Številni so bili nezadovoljni z delom Barrosa in van Rompuya, številne kritike so letele na ravnanje Nemčije in Francije, nekateri pa so opozorili, da sedanje razmere vodijo v revščino in vojno.

Predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul je kot rešitev težav predlagal več Evrope. "Ta kriza je rezultat napake, da smo ustvarili valuto, nismo pa zagotovili njenega upravljanja. To je politična napaka, ki jo je treba popraviti," je dejal.

Jan Zahradil iz vrst konservativcev (EFC) je po drugi strani menil, da bo več Evrope vodilo v prevlado ideologije nad gospodarstvom, kar se v preteklosti ni izkazalo za dobro.

"Demokracija potrebuje čas, trgi pa ji ga ne dajo," je izpostavil predsednik socialistov in demokratov (S&D) Martin Schulz. Kritičen je bil do premajhne vloge Evropskega parlamenta v krizi, češ da "ni think tank". Spremembe pogodbe EU pa po njegovi oceni ne bodo rešile krize. "Ko govorimo o spremembah pogodbe, govorimo o tem, ali ostajamo pri metodi skupnosti ali ne," je poudaril in dodal, da je ta metoda omogočila, da je v EU vse pod eno streho.

Vodja liberalcev (Alde) Guy verhofstadt je opozoril na visoke obrestne mere nekaterih držav. "Francosko-nemška srečanja ne prepričajo trgov. Ne potrebujemo dogovarjanja dveh držav, temveč mora komisija formalizirati ukrepe," je poudaril. Izrazil je nasprotovanje podvajanju funkcij v EU in območju evra, unija pa lahko po njegovem marsikaj naredi tudi brez sprememb pogodbe.

"Pred krizo so številni verjeli, da bo najbolj učinkovita rešitev v federalizaciji. Zdaj se je izkazalo, da to ne drži. Evropa ni postala učinkovitejša, ker obstaja telefonska povezava z Berlinom in Parizom," je bil kritičen Daniel Cohn Bendit iz skupine Zelenih .

"Smo na robu finančne in socialne katastrofe. Vsi živite v zmoti. In v ves kaos je stopila še nemška kanclerka Angela Merkel, tako da zdaj živimo v Evropi, ki ji dominira Nemčija," pa je bil oster Britanec Nigel Farage iz skupine Evropa svobode in demokracije (EFD).