"EU je še naprej globoko zaskrbljena nad slabšanjem razmer v Siriji, kjer je bilo po podatkih ZN od marca ubitih že več kot 3500 ljudi," piše v izjavi, ki so jo sprejeli zunanji ministri EU na zasedanju v Bruslju. EU je sprejela tudi odločitev o zamrznitvi evropskih posojil državi, ki prihajajo iz Evropske investicijske banke (EIB), in tehnično podporo državi na tem področju. EIB je v obdobju 2007-2013 za sredozemske države v južni soseščini unije, torej tudi Sirijo, namenila okoli deset milijard evrov posojil. Unija je v minulih mesecih že uvedla niz sankcij proti sirskemu režimu, vključno s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja 56 osebam blizu režima.
Prav tako je zamrznila premoženje 19 organizacijam ali podjetjem, vključno s sirsko komercialno banko, uvedla embargo na orožje in uvoz nafte ter prepovedala vlaganja v naftni sektor. Z novimi sankcijami želi unija okrepiti pritisk na sirski režim, potem ko je tudi Arabska liga minuli teden sprejela prve sankcije proti Siriji. Državo je suspendirala s svojih srečanj, dokler sirski predsednik ne bo uresničil načrta Arabske lige o končanju nasilja v državi. Arabska liga bo preučila tudi možnost vzpostavitve mehanizma za zaščito civilistov v Siriji, kar je danes izrecno podprl francoski zunanji minister Alain Juppe.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton je sicer danes v povezavi z možnostjo vojaškega posredovanja mednarodne skupnosti v Siriji po vzoru Libije izrecno poudarila, da je Sirija zelo drugačna od Libije. Slovenski zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Samuel Žbogar pa je povedal, da je bila velika podpora temu, da se ponovno poskuša znotraj Varnostnega sveta ZN sprejeti resolucijo glede Sirije, ki bo primerna trenutnim razmeram, in da se članice VS ZN pozove k odgovornosti. Ministri so po Žbogarjevih besedah govorili tudi o tem, ali naj se veleposlaniki evropskih držav umaknejo iz Damaska, a ker ni bilo enotnosti, se bo razprava o tem nadaljevala.
So pa dosegli soglasje, da EU vzpostavi stik s sirsko opozicijo, pri čemer gre za zdaj po besedah slovenskega ministra samo za vzpostavitev stikov, ne pa za razmišljanje o priznanju opozicije kot uradnega predstavnika sirskega ljudstva, saj unija še premalo ve o ciljih in težnjah te opozicije. Ministri so govorili tudi o pripravah na konferenco o Afganistanu, ki bo 5. decembra v Bonnu. Izpostavili so pomen procesa prenosa odgovornosti na afganistanske oblasti, potek notranje sprave in reintegracije ter vprašanje mednarodnega angažmaja v Afganistanu po letu 2014.
V povezavi z Libijo so pozdravili imenovanje novega predsednika vlade in potrdili pripravljenost EU za nadaljnjo podporo libijski tranziciji. Pri tem so izpostavili, da mora Libija pospešiti vzpostavljanje delujoče oblasti. Ministri so tudi potrdili strateški okvir EU za Rog Afrike, ki bo dal politično usmeritev EU angažmaju v regiji, ter izpostavili potrebo po koordiniranem pristopu vseh akterjev v regiji. Ashtonova bo tudi kmalu imenovala posebnega predstavnika EU za Rog Afrike. Govorili so tudi o krepitvi skupne varnostne in obrambne politike EU v okviru priprav na skupno večerjo zunanjih in obrambnih ministrov, ki bo na predvečer decembrskega zasedanja zunanjih ministrov unije.
