Evropska komisija je uvedbo evropskega davka na finančne transakcije, ki bi lahko letno prinesel okoli 55 milijard evrov, predlagala konec septembra. Na nedavnem vrhu G20 v Cannesu ta pobuda ni naletela na odobravanje, kar je bilo sicer pričakovati.

Komisija predlaga obdavčitev vseh transakcij s finančnimi instrumenti med finančnimi institucijami, če ima vsaj ena od strank pri poslu sedež v EU. Trgovanje z delnicami in obveznicami bi bilo obdavčeno na stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa na stopnji 0,01 odstotka.

"Cela vrsta transakcij, običajnih za ljudi in gospodarstvo, najemanje kreditov, plasiranje denarja kot depozite, bi bila tega davka oproščena," je pojasnil minister Križanič.

Mnenja o uvedbi tega davka so v EU še vedno različna, je po današnji razpravi v Bruslju povedal Križanič. Ministri so po njegovih besedah sklenili, da bodo delovne skupine podrobneje proučile, ali je davek možno uvesti le v Evropi ali bi to prineslo preveč negativnih stranskih učinkov.

Še vedno sta izrazito proti uvedbi tega davka Velika Britanija in Švedska. Britanci se bojijo za svoj londonski City, največje finančno središče v Evropi. Proti so po Križaničevih besedah tudi nekatere druge države, nekatere pa so izrazito za.

Uvedba smiselna na globalni ravni

Za Slovenijo je davek smiselno uvesti na globalni ravni ali vsaj po celotni EU. Minister Križanič meni, da uvedba davka zgolj v območju evra, kar se sicer omenja kot možnost, "ne bi bila najboljša rešitev, saj je preveč konkurence v neposredni bližini v finančnem sektorju".

Tudi poljski finančni minister Jacek Rostowski, čigar država v drugi polovici leta predseduje EU, je povedal, da imajo članice unije zelo različna mnenja o uvedbi evropskega davka na finančne transakcije.

Evropski komisar za obdavčevanje in carinsko unijo Algirdas Šemeta pa je na današnjem zasedanju v bran predlogu poudaril, da protesti po EU in vsem svetu jasno kažejo, kako močno državljani želijo, naj finančni sektor pošteno prispeva h krepitvi gospodarstva in družbe kot celote.

Predvideno je, da bi šla več kot polovica pobranega davka v proračun unije, preostalo pa državam članicam. Del davka bi se tako uporabljal kot vir lastnih sredstev EU, ki bi delno zmanjšal prispevke držav članic.

Predlog davka je sicer pomemben del predloga naslednjega večletnega proračuna unije za obdobje 2014-2020 in naj bi tako začel veljati 1. januarja 2014.