Kot je novinarjem danes po poročanju francoskih medijev pojasnil Fillon, bo treba za odpravo javnofinančnega primanjkljaja do leta 2016 privarčevati nekaj nad 100 milijard evrov.

Danes predstavljeni nabor ukrepov tako predvideva dodatnih 65 milijard zmanjšanja primanjkljaja. Sedem milijard evrov dodatnih pozitivnih učinkov predvideva v prihodnjem letu, v letu 2013 pa 11,6 milijarde.

Francija se želi na vsak način izogniti temu, da bi njena najvišja bonitetna ocena AAA prišla v resno nevarnost. Bonitetni agenciji Moody's in Standard & Poor's sta drugo največje evropsko gospodarstvo že opozorili na možnost znižanja bonitetne ocene, če se bodo gospodarske razmere v območju evra močno zaostrile in bo evrsko območje zdrsnilo v novo recesijo.

Pri vprašanju ohranitve bonitetne ocene ne gre zgolj za vprašanje ugleda in interesov francoskega gospodarstva ter finančnega sistema, temveč tudi za reševanje dolžniških težav evrskega območja.

Vsakršno znižanje francoske bonitetne ocene bi namreč resno zamajalo delovanje začasnega sklada za stabilnost evra (EFSF), katerega glavna moč se skriva v poroštvih članic območja evra z najvišjo bonitetno oceno. To bi ob trenutni negotovosti glede možnosti širitve dolžniške krize pomenilo zelo resno nevarnost stabilnosti evra.

Dodatno varčevanje je povezano s poslabšanjem gospodarskih obetov. Gospodarska rast naj bi prihodnje leto po najnovejših ocenah namesto 1,75 odstotka znašala le odstotek.

Med ukrepi je med drugim predčasna uveljavitev po velikih mukah sprejete pokojninske reforme. Potem ko se je morala francoska vlada lani jeseni ob sprejemanju reforme soočiti z velikimi protesti, sedaj predlaga, da bi njen najbolj sporni element, dvig starostne meje za upokojevanje s 60 na 62 let, zaključili že leta 2017 in ne šele 2018. Pričakovan pozitivni fiskalni učinek je 4,4 milijarde evrov.

Na strani odhodkov francoska vlada predlaga še varčevanje pri zdravstvenih izdatkih, socialnih transferjih in zmanjšanje izdatkov ožje države v višini 1,5 milijarde evrov. Med drugim naj bi simbolično do leta 2016 zamrznili plače predsednika republike in ministrov, enako pa v Parizu pričakujejo tudi od lokalnih oblasti ter celo od velikih francoskih podjetij.

Na strani prihodkov načrt Pariza predvideva zamrznitev revalorizacija spodnjih meja razredov na dohodninski lestvici in pri izračunu posebnega solidarnostnega davka na premoženje, s čimer naj bi se efektivno plačilo davka s tega naslova zvišalo.

Poleg tega vlada predlaga dvig znižane stopnje davka na dodano vrednost s 5,5 na sedem odstotkov za vse proizvode, ki niso ključni za vsakdanje življenje. Izključeni naj bi bili torej prehrana in energija.

V Parizu predlagajo še odpravo nekaterih davčnih olajšav pri davku na nepremičnine, dvig obdavčitve na kapitalske dobičke z 19 na 24 odstotkov in začasen dvig davka na prihodek podjetij za pet odstotnih točk za vse gospodarske družbe, katerih letni prihodki presegajo 250 milijonov evrov. Ta zadnji ukrep bo veljal v letih 2012 in 2013 oziroma dokler se primanjkljaj ne spusti na tri odstotke bruto domačega proizvoda.