Evropska komisija, ki spremlja napredek držav na poti v EU, je oktobra v letnem širitvenem pregledu ocenila, da je Črna gora, ki ima status kandidatke za članstvo v uniji, pripravljena na začetek pristopnih pogajanj.
V skladu z utečeno prakso bi morali sedaj o tem decembra najprej odločati ministri, nato pa na zimskem zasedanju, ki je običajno posvečen tudi širitvi in Zahodnemu Balkanu, še voditelji članic unije.
Vendar pa sta Berlin in Pariz - in to še pred objavo oktobrskega poročila Evropske komisije - v Bruselj poslala non paper, v katerem predlagata, naj voditelji članic unije o začetku pogajanj s Črno goro odločijo junija prihodnje leto.
Evropski svet, v okviru katerega se sestajajo voditelji, naj bi po predlogu Nemčije in Francije decembra le spomnil na načelno pripravljenost na začetek pristopnih pogajanj s Črno goro pod pogojem, da se do junija prihodnje leto temeljito preuči njeno izvajanje reform.
Po predlogu Nemčije in Francije naj bi voditelji članic unije decembra v sklepih zapisali: "Evropski svet jemlje na znanje neizpodbiten napredek Črne gore od pridobitve statusa kandidatke in oceno Evropske komisije v poročilu o napredku glede sedmih ključnih prioritet".
"Obeti glede začetka pristopnih pogajanj, kar Črna gora upravičeno pričakuje, bodo potrjeni na podlagi ocene Evropske komisije, ali je izvedba reform, še posebej na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji, učinkovita in verodostojna," naj bi še pisalo v sklepih.
Ta ocena "bo posredovana Evropskemu svetu junija 2012 in ta bo na tej podlagi odločil glede priprave medvladne konference", na kateri bi Črna gora začela pogajanja, še piše v nemško-francoskem non paperju, ki ga je pridobila STA.
Glede na to, da se vse odločitve, povezane s širitvijo, sprejemajo s soglasjem, in sodeč po izkušnjah s schengensko širitvijo na Bolgarijo in Romunijo, po tem pismu Črna gora letos ne more več pričakovati odločitve o začetku pogajanj z unijo.
To potrjuje napovedi, da bo širitveni proces po vstopu Hrvaške v unijo za dolgo zamrznjen, k čemur seveda prispeva kriza evra, ki ne dopušča časa in prostora za druge teme. Pismo Berlina in Pariza izraža tudi dejstvo, da širitev ni priljubljena tema v predvolilnem času.
