ECB želi s tem ukrepom omiliti dolžniško krizo v območju evra oz. preprečiti, da bi se razširila tudi na druge kritične države, kot sta Italija in Španija. ECB sicer ne izda, katere obveznice kupuje. Osrednja finančna institucija v območju skupne evropske valute ta program izvaja od lanske pomladi, doslej pa je skupaj kupila za 173,5 milijarde evrov državnih obveznic. ECB obveznice intenzivno odkupuje od 8. avgusta. Za ta ukrep se je odločila zaradi pritiskov kapitalskih trgov na Italijo in Španijo. Ti so se tako stopnjevali, da so obrestne mere na obveznice teh dveh držav dosegle rekordne vrednosti in so se nevarno bližale meji, ki Rimu in Madridu ne bi več omogočala vzdržnega zadolževanja.
Zaradi posredovanja ECB se je zahtevana donosnost na italijanske in španske obveznice umirila, a je kljub četrtkovemu dogovoru o celoviti rešitvi za dolžniške težave v območju evra, ki predvideva tudi krepitev posojilne sposobnosti sklada za zaščito evra (EFSF), še vedno visoka. Nevzdržno visoke obrestne mere so sicer že "pokopale" Grčijo, Irsko in Portugalsko, ki so morale zato zaprositi za finančno pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada. Za Italijo in Španijo pa velja, da imata preveliki gospodarstvi, da bi se ju lahko reševalo na ta način.
Nadaljnja usoda programa odkupovanja državnih obveznic ranljivih evrskih držav je še nejasna, a po nedavnih izjavah Maria Draghija, ki bo v torek prevzel dolžnosti predsednika ECB, bodo v Frankfurtu z njim vztrajali, dokler ne bo okrepljeni EFSF polno operativen. Voditelji območja evra so se v četrtek zjutraj dogovorili tudi za okrepitev posojilne sposobnosti EFSF na okoli 1000 milijard evrov, in sicer skozi uporabo dveh orodij - zavarovanja tveganj s strani EFSF za nove vlagatelje v državne obveznice območja evra in posebnih skladov za financiranje EFSF, v katere naj bi se ob vlogi Mednarodnega denarnega sklada stekala tudi sredstva hitro rastočih držav. Potrebno bo še veliko dela, da bodo te spremembe res zaživele v praksi.
