Predstavniki EU, IMF in Evropske centralne banke so končali enomesečno revizijo stanja grških javnih financ, grška vlada pa je vneto pričakovala odločitev, ali bo dobila naslednji obrok posojila ali ne. Gre za peti obrok posojila, ki je vreden 12 milijard evrov.
"Grčija je dosegla velik napredek, vendar bo treba vseeno pospešiti fiskalne in strukturne reforme, kljub temu da vlada ostaja zavezana ambicioznemu srednjeročnemu proračunskemu načrtu," so v izjavi zapisali predstavniki EU, IMF in Evropske centralne banke.
O ukrepih sta danes v Luxembourgu razpravljala tudi grški premier George Papandreu in šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Po pogovorih sta poudarila, da bo morala Grčija najverjetneje dobiti dodatno finančno pomoč, ki bo vključevala prostovoljno pomoč zasebnih bank.
Papandreu je ob tem povedal, da bo treba kljub velikemu odrekanju grških državljanov storiti še veliko. "Vidimo, da trgi ostajajo skeptični, zato se zdaj pogovarjamo o dodatni finančni podpori," je povedal grški premier. V zameno za dodatno pomoč bo morala Grčija sprejeti stroge varčevalne ukrepe.
Grško ministrstvo optimistično glede ugotovitev enomesečne revizije javnih financ
Predstavniki ECB, Evropske komisije in IMF so končali enomesečno revizijo stanja grških javnih financ. Grško finančno ministrstvo je ugotovitve revizije ocenile kot pozitivne, s čimer so nakazali, da bo Grčiji odobren naslednji obrok posojila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Strokovnjaki Evropske centralne banke (ECB), Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so ugotavljali, ali je Grčija ustrezno izvedla varčevalne ukrepe in privatizacijo državnega premoženja, k čemur se je lani zavezala za 110 milijard evrov vredno posojilo IMF in EU. Pogovori med omenjenimi organizacijami in grško vlado so tekli tudi o novih varčevalnih ukrepih za obdobje med letoma 2012 in 2015, programu privatizacije in strukturnih reformah.
Po pisanju grških časnikov naj bi Grčija v zameno za dodatne varčevalne ukrepe prejela dodatno, 60 milijard evrov vredno mednarodno pomoč. Kot navaja finančni časnik Naftemporiki, naj bi bil načelen dogovor o 60-milijardni pomoči že dosežen. V zameno za triletni program pomoči naj bi se Grčija morala lotiti ostrih varčevalnih ukrepov, s katerimi bi letos privarčevala 6,4 milijarde evrov, od leta 2012 do leta 2015 pa še 22 milijard evrov. Ukrepi naj bi predvidevali zvišanje davkov, zmanjšanje števila funkcionarjev in nove reze v politiko plač.
Grčija načrtuje izvedbo strukturnih reform in do konca leta 2013 tudi obsežno privatizacijo, s katero naj bi iztržila 50 milijard evrov in prispevala k znižanju 340-milijardnega dolga. O ukrepih danes v Luksemburgu razpravljata grški premier George Papandreu in šef evroskupine Jean-Claude Juncker.
Medtem je bonitetna hiša Moody's znižala kreditne ocene osmih grških bank, med katerimi je tudi največja National Bank of Greece. Moody's je sicer že v četrtek znižal kreditno oceno Grčije za tri dodatne stopnje oziroma z ocene B1 na Caa1 in obenem napovedala, da bo ocena v prihodnje še bolj padla. Moody's je tudi izrazil mnenje, da obstaja 50 odstotkov možnosti, da Grčija ne bo sposobna odplačati svojih dolgov.
