Slovenska manjšina ni navdušena nad kompromisom, ki so ga predstavniki avstrijske vlade, dežele Koroška in slovenske manjšine dosegli prejšnji petek na tretjem krogu pogajanj o dvojezičnih tablah v Celovcu in predvideva dvojezične napise v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva.
Še posebej so zadržani v Narodnem svetu Koroških Slovencev (NSKS), kjer so po besedah Vajgla povedali, da je avstrijska stran v pogajanjih število dvojezičnih tabel pogojevala s financiranjem določenih manjšinskih ustanov, kot je na primer glasbena šola. Lunackova je poudarila, da je takšno pogojevanje nesprejemljivo in da bi moralo biti vprašanje financiranja kulturnih ustanov ločeno od vprašanja dvojezičnih napisov.
Poslanka je prepričana, da bi morali biti glede dvojezičnih tabel "velikodušni do manjšine", saj je večjezičnost po njenih besedah "zaklad EU". "Jezik nenazadnje ni nobena grožnja," je poudarila Lunackova, ki je po poklicu tolmačka, s slovenščino pa se je prvič srečala kot otrok v cerkvi na avstrijskem Koroškem, kjer je bila na počitnicah s starši.
Lunackova je še napovedala, da Zeleni v avstrijskem parlamentu ne bodo podprli ustavnega zakona, ki bo vseboval kompromis o dvojezičnih tablah, če ta ne bo sprejemljiv za vse manjšinske organizacije. Za sprejetje ustavnega zakona je sicer potrebna dvotretjinska večina.
Vajgl se je zavzel za nadaljevanje pogajanj o dvojezičnih napisih. "Pomembno je, da ohranimo hladno glavo," je izpostavil nekdanji slovenski veleposlanik v Avstriji in nekdanji zunanji minister in dodal, da ni časovnega pritiska. "Treba se je pogajati toliko časa, da ne bo ne zmagovalcev ne poražencev," je menil. Kot "zadnjo možnost" je omenil internacionalizacijo problema dvojezičnih tabel na Evropskem sodišču za človekove pravice, Svetu za človekove pravice pri Združenih narodih in Evropski komisiji.
