Komisarka je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tudi izrazila prepričanje, da bo Madžarska kot demokratična država sprejela ukrepe, s katerimi bo zagotovila izvajanje novega medijskega zakona v skladu z evropsko zakonodajo in ob spoštovanju evropskih vrednot.
Kroesova je bila med drugim kritična do določila, ki predvideva obvezno registracijo vseh medijev, vključno z blogi in forumi. Komisarka je tudi nezadovoljna z nejasnostjo zahteve do "politično uravnoteženega" poročanja ter z obsegom političnega nadzora, ki ga ima svet za medije, pristojen za nadzor nad izvajanjem zakona.
V razpravi je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl (Alde/Zares), ki je načelno podprl stališče in aktivno reakcijo Kroesove in predsednika komisije Joseja Manuela Barrosa do tega zakona, ki po njegovem pomeni "odstopanje od osnovnih skupnih evropskih vrednot".
Vajgl je poudaril, da "demokracijo v Evropi ogroža populizem in ta zakon je primer, do kod lahko seže". Kot so še sporočili iz poslančeve pisarne, je tudi zavrnil očitke predstavnikov vladajoče madžarske stranke Fidesz v Evropskem parlamentu o tem, da so kritike madžarske vlade znak protimadžarskega razpoloženja, do katerega naj bi v tujini prišlo po zamenjavi oblasti v Budimpešti.
Sporni madžarski zakon je začel veljati prav na dan, ko je Budimpešta prevzela polletno predsedovanje EU. Z zakonom ustanovljeni svet za medije, ki ga vodi vladajoča konservativna stranka Fidesz, lahko po zakonu z visokimi denarnimi kaznimi oglobi medije zaradi poročanja, ki ne bo "politično uravnoteženo" ali bo žalilo človeško dostojanstvo.
Svet naj bi imel tudi pravico do vpogleda v dokumente medijev, še preden bo kršitev ugotovljena. Poleg tega naj bi morali novinarji razkriti svoje vire v primeru vprašanj, povezanih z nacionalno varnostjo. Po trditvah kritikov so kazni, ki jih predvideva zakon, tako visoke, da lahko povzročijo bankrot medijskih podjetij.
