"Želim, da bi bil na evropsko diplomatsko službo resnično ponosen vsak evropski poslanec, vsaka država članica in vsak član Evropske komisije," je zatrdila Ashtonova. Ob tem je izrazila prepričanje, da so novo službo, ki jo predvideva Lizbonska pogodba, zgradili na takih temeljih, da bo pri njenem delu lahko ustrezno sodeloval tudi Evropski parlament. Ob koncu razprave je Ashtonova tudi zagotovila, da bo diplomatska služba dobra in bo racionalno porabljala sredstva.
Zastopanost predstavnikov vseh držav članic v novi službi predvidevajo tudi dopolnila k pravilom o kadrovski sestavi diplomatske službe, ki jih je v ponedeljek zvečer potrdil odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve in o katerih bodo evropski poslanci glasovali v sredo. V dopolnilih sicer piše tudi, da mora biti temeljno vodilo pri izbiri kadra usposobljenost posameznikov.
Poročevalec Bernhard Rapkay (S&D) je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da sta geografska in spolna uravnoteženost zdaj del sprememb kadrovskih predpisov za zaposlene v institucijah unije in tako pravno zavezujoči.
V današnji razpravi sta sodelovala tudi evropska poslanca iz Slovenije Zoran Thaler (S&D/SD) in Ivo Vajgl (Alde/Zares).
Thaler: EU in njeni državljani potrebujejo to službo
Thaler je poudaril, da EU in njeni državljani, pa tudi svet potrebujejo evropsko diplomatsko službo. "Ta služba bi morala biti creme de la creme EU. To pa se bo zgodilo, ko bodo v njej zaposleni iz vseh nacionalnosti EU," je menil. Ob tem je opozoril na dejstvo, da zaposleni iz le šestih držav članic predstavljajo dve tretjini generalnega direktorata Evropske komisije za zunanje zadeve, kar je ocenil kot hud napad na moč in enotnost EU. "To je nujno treba spremeniti," je Thaler dejal Ashtonovi.
"Pamet, sposobnosti in dobra volja, prispevati k harmoničnemu razvoju celotne Evrope, so vrednote, ki so prav gotovo enakomerno razporejene v vseh državah Evropske unije", pa je glede sestave evropske diplomatske službe menil Vajgl. Poudaril je še, da nova evropska zunanja služba ne bo kreirala zunanje politike, ampak jo bo pomagala izvajati. "Tisti, ki bo politiko oblikoval, bo visoka predstavnica lady Ashton, skupaj z drugimi igralci - Svetom EU, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom," je dejal in Ashtonovi zagotovil, da bo zanimanje parlamenta za sooblikovanje zunanje politike EU vedno veliko, prav tako pripravljenost za sodelovanje.
Za geografsko uravnoteženost nove diplomatske službe so se izrekli tudi številni drugi poslanci. Pri tem so nekateri opozorili, da to ne sme biti na račun usposobljenosti kadra in učinkovitosti službe. Poslanka Cecilia Wikström (Alde) je tako predlagala, da bi zagotovili usposabljanje kadrov v vseh državah članicah, ki želijo sodelovati v tej službi.
Večina poslancev, med njimi Avstrijec Hannes Swoboda (S&D), je tudi opozorila, da je že čas, da diplomatska služba začne delovati. Cilj je sicer, da bi začela z delom najkasneje 1. decembra, ob prvi obletnici uveljavitve Lizbonske pogodbe.
