Evropski parlament potrdil sporazum Swift: ZDA bodo lahko brskale po bančnih podatkih Evropejcev

Evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino potrdili spremenjeni sporazum o izmenjavi bančnih podatkov Swift z ZDA. (Foto: Reuters)

Evropski parlament je danes v Strasbourgu po dolgih in težkih pogajanjih potrdil predlog sporazuma med Evropsko unijo in ZDA o posredovanju bančnih podatkov v okviru sistema SWIFT. Za spremenjeni sporazum je glasovalo 484 parlamentarcev, 109 jih je bilo proti, 12 vzdržanih.

Sporazum bo veljal pet let z možnostjo, da se redno podaljšuje za leto dni, s čimer pa se bodo morali sproti strinjati tako notranji ministri EU kot Evropski parlament. Vsaka stran lahko sporazum tudi kadarkoli prekine.

Države članice so prvotni sporazum Swift podprle novembra lani, tik pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, ki je Evropskemu parlamentu prinesla več pristojnosti na tem področju. Tudi to naj bi bil razlog, da so evropski poslanci februarja prvič v zgodovini zavrnili mednarodni sporazum, ki ga je sklenila EU. Evropski poslanci s sporazumom niso bili zadovoljni predvsem zaradi množičnega in neselektivnega posredovanja bančnih podatkov ameriškim oblastem, češ da ni bilo usmerjeno le na teroristične osumljence.

Novi sporazum določa, da bo posredovanje osebnih podatkov evropskih državljanov v prihodnje mogoče le ob odobritvi Evropskega policijskega urada (Europol) ali pa za vsak primer posebej in v čim manjšem obsegu. Vsebuje tudi zagotovilo, da bo unija začela razvijati evropski sistem za sledenje podatkov, ki bo odpravil potrebo po množičnem posredovanju podatkov ZDA.

Priprave za izvedbo evropskega programa za sledenje financiranja terorizma, podobnega ameriškemu programu, naj bi se po zagotovilih Sveta EU začele najkasneje v 12 mesecih. Evropski program naj bi pomenil konec posredovanja bančnih podatkov Američanom, saj bi Evropa sama analizirala tovrstne podatke in bi posredovala le informacije o konkretnih osumljencih.

ZDA bodo podatke lahko uporabljale izključno za boj proti terorizmu

ZDA bodo posredovane podatke lahko uporabile izključno za boj proti terorizmu, kar bo nadzirala skupina neodvisnih opazovalcev. Med njimi bo predstavnik unije, ki ga bosta imenovala Evropska komisija in Evropski parlament. Opazovalci bodo lahko zahtevali pojasnilo pred vsako uporabo podatkov in bodo lahko preprečili iskanja, ki bodo neupravičena.

Sporazum tudi prepoveduje kakršnokoli algoritmično oziroma avtomatično profiliranje in računalniško filtriranje podatkov. Vsako iskanje podatkov iz sistema Swift bo moralo temeljiti na že znanih informacijah, ki bi kazale, da je cilj iskanja povezan s terorizmom ali financiranjem terorizma.

Pridobljene podatke bo dovoljeno hraniti le za čas konkretnih postopkov in preiskav, v katerih se uporabljajo. Ameriško finančno ministrstvo bo moralo vsako leto zbrisati vse tiste podatke, ki jih ni individualiziralo in uporabilo v boju proti terorizmu.

Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je na novinarski konferenci po glasovanju poudarila, da sporazum ščiti zasebnost evropskih državljanov, obenem pa omogoča tudi zaščito pred terorizmom. Spremenjeni sporazum je označila za pomemben korak v čezatlantskih odnosih in omenila, da so bila pogajanja z ZDA o novem sporazumu "težka, a konstruktivna".

Evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D) je ob robu glasovanja ocenila, da je sporazum kompromis in ni najboljši, vendar je uravnotežen in ga bo mogoče še izboljšati. Sporazum tudi zagotavlja večjo varnost evropskih državljank in državljanov in bo po njenih besedah pomembno prispeval v boju proti terorizmu.

"EU ima zdaj tudi priložnost, da v petih letih vzpostavi svoj sistem za obdelavo podatkov in sama nadzoruje, katere bančne podatke in v kolikšni količini jih bo prenašala v ZDA. Pomembno je tudi, da smo z novim sporazumom, ki naj bi začel veljati avgusta, zagotovili tudi imenovanje EU predstavnika, ki bo na ameriški strani podatke preverjal in po potrebi sporazum tudi prekinil," je še dejala Fajonova.

Kot je ocenila evropska poslanka iz Slovenije so evropski pogajalci velik napredek "dosegli tudi glede omejitve časa hranjenja podatkov in preprečitve nadaljnje obdelave podatkov", Evropski parlament pa je "potrdil verodostojno partnerstvo in moč, ki jo je pridobil z Lizbonsko pogodbo in skrb za evropske državljanke in državljane".

Tudi ameriški predsednik Barack Obama je pozdravil potrditev sporazuma in ga označil kot ključno orodje v boju proti terorizmu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Grožnja terorizma, s katero sta soočeni ZDA in Evropska unija, se nadaljuje in s tem sporazumom bodo vsi naši državljani varnejši," je v izjavi, ki jo je danes objavila Bela hiša, zapisal ameriški predsednik.

"Ta novi, pravno obvezujoči sporazum odseva dodatna jamstva glede varovanja podatkov, a hkrati ohranja učinkovitost in neokrnjenost tega nujno potrebnega protiterorističnega programa," je poudaril Obama. Obenem je spomnil, da je izmenjava podatkov Swift, ki se je začela po terorističnih napadih 11. septembra 2001, za države članice EU doslej ponudila več kot 1550 "odločilnih preiskovalnih sledi", ki so pomagale "preprečiti ali preiskovati številne najbolj odmevne in nasilne teroristične napade minulega desetletja".