"Dobro je, da je Evropa končno ravnala skupaj in da je bila zmožna sprejeti paket pomoči Grčiji," je v pogovoru za radio BBC dejal Stiglitz, pri čemer je podvomil v smotrnost varčevalnih ukrepov, ki jih mora izvesti Grčija.

"Če pretirano posežeš v proračun, bo gospodarstvo oslabelo, prihodki od davkov se bodo zmanjšali, izboljšanje fiskalnega položaja države pa bo mnogo manjše, kot bi upali," je dejal Stiglitz, ki je leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo, bil pa je tudi svetovalec nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona.

Stiglitz ob tem ne izključuje propada skupne evropske valute, v kolikor Evropa ne bo rešila svojih institucionalnih težav. "Če Evropa ne bo rešila svojih osnovnih institucionalnih težav, bo prihodnost evra zelo kratka," je dejal Nobelov nagrajenec, ki ne verjame, da bo pomoč Grčiji zaustavila širjenje krize na druge države v območju evra.

Grška vlada mora v zameno za 110 milijard evrov posojil držav v območju evra in IMF v prihodnjih treh letih skupaj privarčevati 30 milijard evrov, proračunski primanjkljaj pa do leta 2014 znižati s sedanjih 13,6 na tri odstotke. Ostri varčevalni ukrepi bodo močno posegli v vsakdanje življenje Grkov, zato Grčijo že več dni pretresajo protesti in stavke.

Angela Merkel: Evropa se nahaja na križišču

Evropa se zaradi krize v Grčiji nahaja na križišču, je danes dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Poudarila je še, da omenjena kriza zahteva vpeljavo sankcij v primeru finančnih krištev Evropske pogodbe.

Suspenz držav članic iz evro območja ni izključen, je še dodala. "Vsi ukrepi so pomembni za prihodnost Evrope,“ je poudarila Merklova in ob tem zagovarjala 110 milijard evrov težko pomoč Grčiji.

Evropski voditelji so dejali, da je tako velika pomoč brez primere, vendar je potrebna za rešitev grškega gospodarstva. Članice evro območja bodo Grčiji zagotovile 80 milijard evrov pomoči, 30 milijard evrov že v prvem letu, je dejal Jean-Claude Juncker. Levji delež bo prispevala prav Nemčija, ki bo v treh letih grškemu gospodarstvu pomagala z 22,4 milijarde evri.

Grčija, ki jo je danes ohromnila vsespošna stavka, mora sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov, s katerimi bo zadostila pogojem za obljubljeno pomoč, ki sta jih postavila EU in Mednarodni denarni sklad, ki bo pomoči članic evro območja dodal še 30 milijard evrov. Grški javni dolg je "globok“ kar 300 milijard evrov.

Pahor: Grški scenarij Sloveniji ne preti

Slovenija se je zaradi sprememb, ki jih je uvedla, izognila grškemu scenariju; ta ji ne preti in Slovenija je v skupini držav, ki odloča o pomoči državam, ki prihajajo za Grčijo, je danes v Ljubljani dejal premier Borut Pahor. Meni, da slovenskih 400 milijonov evrov verjetno ne bo dovolj za rešitev vseh držav.

Finančni ministri držav v območju evra so namreč v nedeljo v Bruslju sprejeli odločitev za sprožitev mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih. Od tega bodo 80 milijonov zagotovile države v območju evra, 30 pa Mednarodni denarni sklad (IMF).

Slovenija bo pri reševanju Grčije prispevala 0,48-odstotni delež, kar pomeni 384 milijonov evrov. Ta sredstva bodo črpana v treh letih; v prvem letu 144 milijonov evrov, kasneje pa bodo sredstva, če bo potrebno, narasla do 384 milijonov evrov.

"Prvi dan sem povedal, da se nam obeta tak scenarij, če ne bomo šli v reforme. Danes lahko po enem letu in nekaj mesecev rečem, da se je Slovenija zavoljo sprememb, ki smo jih uvedli, izognila grškemu scenariju, da nam ne preti in da smo v skupini tistih držav, ki odloča o pomoči državam, ki prihajajo za Grčijo," je povedal Pahor.

Premier se bo, kot je dejal, v četrtek ali petek v evropskem parlamentu s poslanci pogovarjal o tem, kaj države še čaka. "Verjetno 400 milijonov evrov ne bo zadostna vsota, ki bi zadostovala za rešitev vseh držav," pravi, saj da prihajajo države, ki imajo probleme s servisiranjem zunanjih dolgov.

"So države, ki imajo tak problem z brezposelnostjo, da ga ni mogoče rešiti drugače kot s hudim posegom na trg dela, države, ki so imele do sedaj prikrit dolg v več deset milijardah evrov" je dejal. Slovenija ne samo da teh težav nima, ampak lahko, kot je danes napovedala Evropska komisija, pričakuje odstotno gospodarsko rast. Poleg tega je stopnja anketne brezposelnosti je pod kriterijem sedmih odstotkov.

"Edini problem, ki ga imamo, je povečan primanjkljaj," pravi premier, ki je po lastnih besedah finančnemu ministru naročil, naj do božiča poskrbi, da se bo primanjkljaj znižal za 0,5 odstotka. "Stori to kot veš in znaš. To moramo doseči, potem smo v skupini držav, ki lahko popolnoma skoraj brez strahu gleda v prihodnost in solidarno pomaga tistim, ki bodo v velikih, velikih, velikih škripcih," še pravi premier.