V EU razmišljajo, da bi Ashtonova dobila pomoč pri delu

Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton (Foto: Reuters)

Lizbonska pogodba sicer ne predvideva namestnikov visokega zunanjega predstavnika niti posebnih odposlancev. Vendar pa analitiki menijo, da je opis nalog Ashtonove praktično nemogoč, saj združuje naloge nekdanjega visokega predstavnika unije za skupno zunanjo in varnostno politiko, naloge zunanjega ministra predsedujoče uniji, pa tudi podpredsednika Evropske komisije, danes piše bruseljski spletni bilten Euractiv.

Po navedbah virov v Evropski komisiji, na katere se sklicuje Euractiv, naj bi Ashtonovi v prihodnje v določenih primerih pomagali komisar za širitev Štefan Füle, Latvijec Andris Piebalgs, pristojen za razvoj, ter komisarka za humanitarno pomoč Kristalina Georgieva.

Po drugi strani naj bi sporočilo unije v svet pomagali prenesti zunanji ministri držav članic. To je med drugim predlagala manjša skupina zunanjih ministrov iz EU, ki se je pod vodstvom finskega zunanjega ministra Alexandra Stubba ta konec tedna neformalno sešla v laponskem kraju Saariselka. Na srečanju so poleg gostitelja sodelovali zunanji ministri iz Francije, Španije, Italije, Estonije, Švedske in Turčije ter Ashtonova.

Sposobnost EU za usklajevanje njene zunanje politike naj bi v skladu s predlogom skupine ministrov izboljšali tako, da bi Ashtonovo v pomembnih ali kriznih regijah in državah kot občasni odposlanci zastopali zunanji ministri, saj sama ne bo imela časa obiskati vseh območij, pomembnih za unijo. Ashtonova je to idejo pozdravila in dejala, da si prizadevajo vzpostaviti en glas, ki pa ne bo nujno njen.

Po pisanju spletne izdaje časnika European Voice je francoski zunanji minister Bernard Kouchner že zastopal Ashtonovo na mednarodnem srečanju o pomoči Haitiju v Kanadi, Stubb pa predlaga, da bi podobno vlogo na Bližnjem vzhodu igral vodja španske diplomacije Miguel Angel Moratinos, ki velja za strokovnjaka za to regijo.

Euractiv pa omenja še enega možnega "pomočnika" Ashtonove, in sicer naj bi ta prihajal iz skupne zunanje službe, ki jo je treba še oblikovati. Ta vloga naj bi bila sicer po navedbah vira v Evropski komisiji, na katerega se sklicuje ta spletni bilten, manjšega pomena.

Načrte za skupno zunanjo službo naj bi Ashtonova predstavila aprila, vendar je doslej pri oblikovanju te službe prišlo le do manjšega napredka. Kot glavni razlog za to European Voice navaja vprašanje, katere dele oddelkov Evropske komisije za zunanje zadeve bi vključili v novo službo.

Po besedah vodje finske diplomacije pa se Ashtonova sooča s težavami tudi zaradi "eksistencialne krize" med zunanjimi ministri, katerih vloga se z Lizbonsko pogodbo zmanjšuje. Med drugim so vodje diplomacij držav članic nezadovoljni tudi zato, ker po Lizbonski pogodbi ne sodelujejo več na vrhih unije.