Finančni ministri EU bodo prihodnji teden ponovno zasedali o možnostih pomoči Grčiji

Grčija se je v središču evropske in mednarodne pozornosti znašla, ko se je sredi svetovne finančne krize izkazalo, da je prirejala statistične podatke in da bosta njena javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bistveno večja, kot ju je prikazovala. (Foto: Reuters)

Grčija, članica območja evra, bo tako kot že nekaj preteklih mesecev tudi tokrat glavna tema srečanja finančnih ministrov z evrom v ponedeljek popoldne in nato še zasedanja vseh finančnih ministrov EU v torek. Obeh srečanj se bo udeležil tudi slovenski minister za finance Franc Križanič.

Grčija se je v središču evropske in mednarodne pozornosti znašla, ko se je sredi svetovne finančne krize izkazalo, da je prirejala statistične podatke in da bosta njena javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bistveno večja, kot ju je prikazovala. Izjemno slab javnofinančni položaj Grčije namreč spodkopava stabilnost območja evra.

Primanjkljaj Grčije je za lani ocenjen na 12,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko evropska pravila, opredeljena v paktu o stabilnosti in rasti, dopuščajo triodstotni primanjkljaj. Javni dolg pa naj bi presegal 120 odstotkov BDP, medtem ko pakt o stabilnosti in rasti dopušča 60 odstotkov.

Edina odločitev glede Grčije na najvišji ravni EU doslej je izjava voditeljev unije s srečanja 11. februarja, ko so na eni strani Grčijo pozvali k izvedbi vseh potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, na drugi strani pa so ji obljubili pomoč, če se finančni trgi na grška prizadevanja ne bodo pozitivno odzvali.

Grčija je 3. marca sprejela še dodatne ukrepe za znižanje primanjkljaja in dolga - poleg ukrepov, opredeljenih že v programu stabilnosti. Evropska komisija jih je že označila kot ustrezne. Finančni ministri pa bodo sedaj preučili poročilo Grčije o izvajanju ukrepov, opredeljenih v programu stabilnosti, in sprejetje dodatnih ukrepov.

Obenem se po sprejetju dodatnih ukrepov na grški strani sedaj pričakuje, da bo EU opredelila načrt finančne pomoči Grčiji, ki bi bil izveden, če bi ga država potrebovala. Na mizi naj bi bila dva predloga: niz posojil evropskih držav, ki bi jih usklajevala Evropska komisija, ali posojilo komisije na finančnih trgih kot dodatek posojilom Grčiji iz držav EU.

Grčija naj bi po navedbah nekaterih evropskih medijev do maja potrebovala od 20 do 25 milijard evrov.

Tehnične priprave možnosti za morebitno pomoč Grčiji potekajo že več tednov, so ta konec tedna pojasnili v komisiji. O podrobnostih niso želeli govoriti, povedali so le, da bodo možnosti predstavljene finančnim ministrom. Komisija je tudi poudarila, da je EU Grčiji pripravljena pomagati "jutri", če bo treba.

Poleg omenjenih kratkoročnih rešitev je kriza v Grčiji sprožila tudi pogovore o dolgoročnejši rešitvi za pomoč evropskim državam v težavi - vzpostavitvi evropskega mehanizma po vzoru Mednarodnega denarnega sklada (IMF), torej Evropskega denarnega sklada (EMF). Po pričakovanjih bodo finančni ministri unije v ponedeljek in torek govorili tudi o tem.

Med pobudnicami za vzpostavitev EMF je najglasnejša Nemčija. Gre pa za to, da države z evrom ne želijo, da bi se IMF s sedežem v Washingtonu s pomočjo Grčiji vmešaval v njihove posle, kar bi bilo sicer videno kot poraz s težavo vzpostvljene Evropske monetarne unije.

EMF ne bi prišel v poštev kot pomoč Grčiji, vsaj ne kratkoročna, saj bi njegova vzpostavitev trajala mesece ali leta. Po navedbah nemške kanclerke Angele Merkel bi to zahtevalo tudi spremembe pogodbe EU. Nemčija ta mehanizem razume tudi kot krepitev proračunske discipline v EU in predlaga stroge sankcije za kršenje pravil.

Poleg tega je mogoče pričakovati, da bodo ministri govorili tudi o špekulacijah z izmenjavami posojilnega tveganja, potem ko so francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nemška kanclerka Angela Merkel in luksemburški premier Jean-Claude Juncker ta teden v skupnem pismu pozvali, naj EU premisli o prepovedi špekulativnega trgovanja z izmenjavami posojilnega tveganja.

Izmenjave posojilnega tveganja (credit default swaps) so izvedeni finančni instrumenti. Gre za posebne sporazume oziroma pogodbe, ki omogočajo prenos posojilnega tveganja tretje osebe od enega gospodarskega subjekta na drugega. Tisti, ki prevzame tveganje, se s tistim, ki tveganje prodaja, dogovori za zavarovanje posojilnega tveganja v zameno za plačilo.

Največ trgovanja z izmenjavami posojilnega tveganja je na ameriškem in britanskem finančnem trgu, predvsem v ZDA pa so popolni prepovedi špekulativnega trgovanja s tovrstnimi instrumenti nenaklonjeni. Vsaka enostranska prepoved bi tako povzročila le, da se transakcije preselijo na druge trge.

Ministri bodo sprejeli tudi predlog sklepov za Evropski svet na temo nove strategije EU 2020, financiranja podnebnih sprememb in izhodnih strategij ter splošni pristop glede direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in direktive o izdajanju računov. Obravnavali bodo tudi proračunske smernice za leto 2011.