Brown in Sarkozy proti protekcionizmu ZDA v primeru zračnega tankerja

Brown in Sarkozy. (Foto: Reuters)

"Priznam, da mi ta odločitev ni bila všeč. To ni pravi način. Gre za metode, ki niso dobre za partnerje ZDA, veliko državo, s katero imamo bližnji in prijateljski odnos" je povedal francoski predsednik in zatrdil, da to ni način, na katerega ravnaš s partnerji. Obenem je Washingtonu sporočil, da si ameriške oblasti ne bi smele lastiti vodilno vlogo v boju proti protekcionizmu, nato pa ravnati drugače.

Tudi britanski premier Gordon Brown je zatrdil, da je razočaran nad razvojem dogodkov. "Verjamemo v svobodno trgovino, odprte trge in odprto konkurenco," je zatrdil.

Ameriško podjetje Northrop Gruman je v ponedeljek sporočilo, da odstopa od natečaja za izdelavo zračnih tankerjev za ameriške zračne sile. V podjetju, ki se je za 35 milijard dolarjev vreden posel potegovalo skupaj z evropskim Airbusom oz. njegovim krovnim koncernom EADS, so ocenili, da je bil razpis pisan na kožo konkurenčnega ameriškega podjetja Boeing. Podobno so menili v airbusu.

Kot zelo obžalovanja vredno je odločitev že v torek označila tudi Evropska komisija, glasovi negodovanja pa so prihajali tudi iz nekaterih evropskih prestolnic, predvsem iz Francije.

Sta pa Sarkozy in Brown zatrdila, da je možna kompromisna rešitev glede nove direktive EU o upravljavcih alternativnih naložbenih skladov, katere namen je vzpostaviti celovit in učinkovit regulatorni in nadzorni okvir za upravljavce skladov zasebnega kapitala in hedge skladov.

Evropska komisija je predlog direktive predstavila že aprila lani, od takrat pase države članice že skoraj leto dni ne uspejo uskladiti glede njene vsebine. Največ težav z njeno vsebino ima Velika Britanija, predlagana določila pa so naletela tudi na ostro nasprotovanje ZDA.

V skladu s predlogom direktive, o katerem bo moral kasneje odločiti še Evropski parlament, bodo morali med drugim vsi upravljavci teh skladov v EU za svoje delovanje dobiti posebno dovoljenje, obenem pa bodo podvrženi harmoniziranim regulatornim standardom, s čimer se bodo odpravile pomanjkljivosti v trenutnih nacionalnih regulatornih okvirih.

Istočasno pa naj bi direktiva upravljavcem alternativnih naložbenih skladov, ki bodo registrirani v eni od držav članic EU in bodo spoštovali regulatorni okvir, omogočila trženje svojih skladov vlagateljem povsod po sedemindvajseterici. Skladi iz tretjih držav bodo lahko na trg EU vstopili šele po triletnem prehodnem obdobju, saj bo Evropska komisija v tem času preverila, če so zakonodajni okvirji v teh državah ustrezni, da lahko delujejo v EU.

Medtem ko so nad zadnjim določilom ogorčeni predvsem v ZDA, pa Veliko Britanijo in največje evropsko finančno središče, londonski City, skrbi predvsem to, da bo potni list za sklade veljal le za tiste, ki so registrirani v EU. V Cityju namreč deluje vrsto skladov, ki so iz davčnih razlogov registrirani zunaj unije, zato britanski finančniki v teh predlogih vidijo poskus omejevanja moči londonskega finančnega središča.

Sarkozy in Brown sta priznala, da nesoglasij obstajajo, a izrazila oceno, da bodo kompromis že prihodnji teden lahko dosegli finančni ministri EU na zasedanju v Bruslju.