Nova evropska diplomacija razburja celino

Ivo Vajgl (Foto: Luka Cjuha)

Čeprav vsi vedo, da sta služba in njena šefica ključni za povečanje vpliva Evrope po svetu, pa se kot po navadi v evropskih zadevah zapleta pri vseh mogočih podrobnostih. Kritika je letela že na skupino, ki pripravlja predlog, saj da v njej prevladujejo Britanci. Kot smo izvedeli, je v njej več narodnosti, Slovencev pa ni. Za zdaj je že znano, da bo nova zunanjepolitična služba imela sedež v Bruslju, kjer bo tudi delovala celica za krizno upravljanje. Nekateri govorijo o pravi obveščevalni službi, a naši viri opozarjajo, da to sploh ni primerljivo z obveščevalnimi službami držav članic. Zunanjepolitična služba EU bo sicer povezala trenutnih 136 delegacij EU po vsem svetu, jasne so tudi že nekatere njene naloge, čeprav se zapleta pri vprašanjih, kot so trgovina, razvoj, podnebne spremembe. Poleg tega je zelo odprto predvsem vprašanje kadrov.

Države članice imajo svoje interese

Ker je veliko prerekanj, je Ashtonova včeraj v evropskem parlamentu jasno izpostavila, da gre za priložnost sedanje generacije, da EU končno zgradi evropsko zunanjo politiko za 21. stoletje s primerno zunanjo službo. "Zdaj je treba imeti pred seboj širšo sliko," je dejala.

Nasproti tej sliki je kar nekaj institucij in držav članic s svojimi partikularnimi interesi in vsak želi iztržiti čim več. Ni treba posebno poudarjati, da tisti, ki jim Ashtonova ni pri srcu, ves čas opozarjajo na njeno nedoraslost funkciji, drugi pa jo spodbujajo, naj se ne da, saj je od nje odvisno, ali bo EU uspelo dvigniti svoj glas na svetovnem odru. Zato bo morala Ashtonova najprej sama poskrbeti, da bo dejansko ona tista, ki bo imela vajeti v svojih rokah. Evropski poslanec Jelko Kacin je stanje komentiral takole: "Ashtonova te službe ne vodi in je ne bo vodila. Doslej namreč o vsem odloča administracija okrog nje, ki jo uspešno izolira."

Močna in povsem neodvisna zunanja ministrica sicer ni po volji predsedniku komisije Joseju Manuelu Barrosu, ki je poskrbel, da je veleposlanik EU v Washingtonu postal njegov nekdanji vodja kabineta in nato vodja direktorata za zunanje odnose v komisiji, prav tako Portugalec Joao Vale de Almeida. Ashtonova, ki je po funkciji primerljiva s Hillary Clinton, nima pa niti svojega letala, je nato zatrdila, da je bila to njena odločitev, čeprav mnogi ostajajo skeptični.

Države po eni strani menijo, da bo imela komisija v prihodnji zunanji službi preveliko vlogo, nekateri diplomati govorijo celo, da igra "nesramno" vlogo. Po drugi strani se v komisiji očitno bojijo, da bo prevladal interes 27 držav, ki so Ashtonovo dejansko izvolile. Potem pa je tu še parlament, ki je včeraj kot že tolikokrat doslej ponovno zahteval več besede pri imenovanju ključnih veleposlanikov EU.

Slovenija opozarja

Pri kadrih je vtis ta, da prevladujejo Britanci in Francozi, a ti naj bi po ocenah naših virov imeli tudi najboljše ljudi, ne nazadnje zaradi samega izobraževalnega sistema, ki posameznike dobro pripravi na "evropsko" službo. Poleg Ashtonove so z Otoka tudi David Leakey iz vojaškega štaba EU ter William Shapcott iz situacijskega centra.

Pri kadrih niti Slovenija ne sedi križem rok. Skupaj z Litvo, Latvijo in Ciprom je zunanjo ministrico v posebnem pismu pozvala k spoštovanju geografskega ravnovesja ter pregledni izbiri osebja. Pri tem morajo biti merila enaka za komisijo, svet in države, torej za vse tri vire, od koder bo služba črpala ljudi.

Iz držav članic naj bi prišla tretjina kadra, ki bo postopoma vključena v službo, Ashtonova pa je pri kadrovanju predlagala dve možnosti: bodisi ključno osebje določi sama skupaj s komisijo ali pa osebje izbere komisija, ona pa ga dokončno potrdi. Slovenija bi bila sicer po besedah zunanjega ministra Samuela Žbogarja zadovoljna že s tremi do petimi ljudmi. Pri tem ne gre za že zaposlene, temveč tiste, ki bi na novo dobili mesto, so nam pojasnili viri.

Lojze Peterle, EPP

"Najbolj pomembno se mi zdi, da se bosta pri dodeljevanju veleposlaniških in drugih diplomatskih mest upoštevala nacionalni ključ in sorazmernost. Svoje predstavnike v diplomatski službi morajo dobiti tudi manjše države."

Ivo Vajgl, ALDE

"Zunanja služba bo sporna, če se bodo uresničile nevarnosti odlagališča kadrov iz nacionalnih politik in bodo prevladali kadri iz velikih držav, če bodo večino osebja sestavljali kadri iz nekdanjih predstavništev evropske komisije in če vodje ne bodo sposobni ustvarjalno sooblikovati in interpretirati interesov EU kot globalnega igralca v svetovni politiki."

Zoran Thaler, S

"Pomembno je, da bo služba res evropska, ne pa samo obsojena na najmanjši skupni imenovalec držav članic. Ashtonovo pričakujemo 23. marca v odboru za zunanje zadeve EP in računam, da bo takrat predstavila kaj več podrobnosti."

Jelko Kacin, ALDE

"Ashtonova funkcijo in institucijo šele prevzema, ne vem pa, kdaj jo bo in ali jo bo sploh prevzela. Njen predhodnik je bil pred tem več mandatov prvi v zunanji politiki doma kot zunanji minister, v zvezi NATO pa kot generalni sekretar. Ona pa je priletela kot meteor, ki zdaj žari v našem ozračju, in ne vemo, ali bo žarel ali bo zgorel."