Prekmurska gibanica se tako pridružuje že dvema zaščitenima slovenskima proizvodoma na evropski ravni. Poleg že omenjenih idrijskih žlikrofov je zaščiteno tudi ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, ki pa je registrirano kot zaščitena označba porekla.
Registracija proizvoda pri Evropski komisiji pomeni, da je ime proizvoda na celotnem območju EU zaščiteno pred potvorbami, zlorabami, posnemanjem in drugimi praksami, ki potrošnika lahko zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.
V Uradnem listu EU so bile do sedaj objavljene tudi že vloge za zaščiteno geografsko označbo štajerskega prekmurskega bučnega olja, kraškega pršuta in prleške tünke ter za zaščito belokranjske pogače z oznako zajamčene tradicionalne posebnosti, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, kjer v marcu pričakujejo še uradno registracijo belokranjske pogače.
Na ravni EU obstajajo tri različne oznake za zaščito kmetijskih pridelkov in živil. Poleg označbe zajamčena tradicionalna posebnost sta to še označba porekla in geografska označba.
Z označbo porekla se zaščitijo kmetijski pridelki in živila, ki so pridelani in predelani na določenem geografskem območju, njihove lastnosti pa so izključno ali bistveno posledica vpliva geografskega okolja.
Z geografsko označbo pa se zaščitijo kmetijski pridelki in živila, ki so pridelani ali predelani na določenem geografskem območju in imajo posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz tega geografskega območja.
Poleg tega obstaja še označba višje kakovosti, s katero so označeni pridelki in živila, ki so po svojih specifičnih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in odstopajo od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana.
Označba višje kakovosti je nacionalna shema kakovosti, zato Slovenija teh vlog ne pošilja v presojo Evropski komisiji, kot to velja za proizvode, zaščitene z označbo porekla, geografsko označbo in zajamčeno tradicionalno posebnostjo.
Komisija mora nacionalne vloge za omenjene tri označbe preučiti v roku enega leta od njihovega prejema. Če je vloga popolna, komisija v Uradnem listu EU objavi povzetek vloge, nato pa lahko v roku šestih mesecev od objave države članice ali tretje države podajo ugovore na objavljene vloge. Če ugovorov ni, komisija proizvod registrira.
V primeru ugovorov pa se morajo države članice med seboj dogovoriti v šestih mesecih. Če dogovora ne dosežejo, o registraciji na ravni EU odloča Evropska komisija.
