Žbogar: Zdaj v iskanje rešitev za poglavje o zunanji politiki

Zunanji minister Samuel Žbogar. (Foto: Bojan Velikonja)

Hrvaška je minuli petek v Bruslju odprla dve novi poglavji v pogajanjih z EU - ribištvo in okolje. To sta dve od treh poglavij, pri katerih je imela oziroma še ima vsebinske pridržke Slovenija.

Tretje je poglavje o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki. To poglavje je po besedah glavnega hrvaškega pogajalca Vladimirja Drobnjaka s hrvaške strani pripravljeno na takojšnje odprtje.

Drobnjak tudi verjame, da se bodo vse boljši odnosi med Slovenijo in Hrvaško izrazili tudi pri nadaljnjih dejanjih, povezanih z omenjenim poglavjem. Hrvaška računa na to, da bo to poglavje odprla v prvi polovici leta.

Minister Žbogar je danes spomnil, da je Hrvaška nedavno odprla dve "težki poglavji", o katerih so se dolgo pogajali in so z rešitvami tudi zadovoljni. "Sedaj se bomo obrnili k temu zadnjemu poglavju iz tega paketa," je dejal.

Kdaj bi lahko bili pridržki odpravljeni, je danes še prezgodaj reči

"Pogledali bomo, kaj vse je v tem poglavju, katere pogoje smo prestavili v to poglavje iz drugih poglavij in temu primerno potem iskali rešitve," je pojasnil.

Na vprašanje, kaj konkretno zahteva Slovenija od Hrvaške, pa je odgovoril, da se to poglavje "lahko zelo široko interpretira na področju dobrososedskih odnosov". "Tudi iz nekaterih drugih poglavij smo prestavljali neke pogoje v to poglavje," je dodal.

Tako morajo po ministrovih besedah podrobno pogledati tudi to poglavje in tega še niso storili, ker so bili doslej osredotočeni na poglavji o ribištvu in okolju. Prihaja pa zdaj na vrsto tudi poglavje o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki," je sklenil.

Hrvaška ima sedaj odprtih 30 od 33 poglavij, o katerih se pogaja z EU. Vseh poglavij je sicer 35, vendar pri dveh - o institucijah in pri poglavju razno - ne gre za prenos evropske zakonodaje v nacionalno.

Razen omenjenega poglavja o zunanji politiki ostaneta le še dve, ki ju Hrvaška še ni odprla - o konkurenci, kamor sodi vprašanje hrvaških ladjedelnic, in o pravosodju, ki se dotika sodelovanja s haaškim sodiščem. Hrvaška računa, da ju bo odprla v prvi polovici leta.

Prvo srečanje Žbogarja z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem

Zunanji minister Samuel Žbogar se je danes v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem. "To je bilo prvo najino srečanje. Govorila sva o širitvi, konferenci o Zahodnem Balkanu, ki jo pripravlja Slovenija, in o vizumski liberalizaciji," je pojasnil Žbogar.

Zunanji minister je še povedal, da so na konferenco iz EU povabili predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya, predsednika vlade Španije, ki v prvi polovici leta predseduje EU, Luisa Rodrigueza Zapatera, komisarja Füleja ter visoko zunanjo predstavnico EU Catherine Ashton, ki pa je že na obisku v Ljubljani povedala, da se je ne bo mogla udeležiti, ker je takrat na drugi poti.

Udeležba voditeljev držav članic po Žbogarjevih besedah ni predvidena, saj bo to konferenca voditeljev držav Zahodnega Balkana. Ti naj bi sprejeli izjavo, v kateri naj bi podali svoje videnje položaja in svojih teženj ter zavez k reformam in medsebojnemu sodelovanju. "To bo sporočilo voditeljev Zahodnega Balkana EU pred srečanjem, ki ga bodo Španci organizirali junija," je še pojasnil minister.

Minister Žbogar je povedal, da je srbski predsednik Boris Tadić predsedniku vlade Borutu Pahorju obljubil, da se bo konference udeležil, pričakujejo pa tudi kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja.

Glede vizumske liberalizacije za BiH in Albanijo pa je minister dejal, da je slišal za "določene težave Albanije in določen zamik pri uresničevanju zavez Albanije", medtem ko BiH po njegovih informacijah dobro izpolnjuje pogoje za ta korak in da sedaj čakajo na poročila ekspertov, ki so preverjali stanje na terenu.

"Za BiH pa nismo slišali, da bi prišlo do kakšnih zaostankov, tako da mi še vedno pričakujemo, da bo Evropska komisija konec marca ali najpozneje prve dni aprila pripravila poročilo in priporočilo, da se gre z BiH in/ali Albanijo naprej v vizumsko liberalizacijo," je dejal Žbogar.

Tako bi imel potem Evropski parlament dva meseca časa, kolikor naj bi tudi potreboval, da tudi on sprejme odločitev o tem. Odločitev naj bi bila po Žbogarjevih besedah sprejeta še pred poletjem, do julija.

Vodja slovenske diplomacije je poudaril, da računajo na to, saj bi bilo politično zelo pomembno, da BiH dobi takšen signal iz EU pred volitvami, ki bodo oktobra.

Žbogar se je sestal tudi z izraelskim zunanjim ministrom Liebermanom

Zunanji minister Samuel Žbogar je danes v Bruslju povedal, da se bo ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU srečal z izraelskim zunanjim ministrom Avigdorjem Liebermanom. "Z Liebermanom se še nisem srečal, odkar sem minister, zato sem vesel, da bova imela srečanje in bova pregledala sodelovanje med državama," je pojasnil.

Žbogar je ob tem spomnil, da sta se konec januarja ob robu svetovnega gospodarskega foruma v Davosu že sestala predsednika Slovenije in Izraela Danilo Türk in Šimon Peres.

"Predsednika sta se srečala v Davosu, kjer sta veliko govorila o nadaljnjem razvoju bilateralnega sodelovanja, in veselim se tega srečanja, da bova tudi ministra pogledala, kakšno je sodelovanje med Izraelom in Slovenijo," je dejal Žbogar.

Obenem pa minister Žbogar pričakuje, da bo od izraelskega kolega slišal, kako Izrael vidi nadaljnji proces pogajanj o bližnjevzhodnem miru.

Lieberman bo imel drevi neformalno srečanje z visoko zunanjo predstavnico EU Catherine Ashton. Prav tako je že imel in naj bi še imel več dvostranskih srečanj z evropskimi kolegi, tudi z britanskim in irskim ministrom Davidom Milibandom in Michealom Martinom.