Füle je v prvem nastopu po prevzemu položaja pohvalil prizadevanja Hrvaške, Zagreb pa bi lahko pristopna pogajanja z Brusljem končal še letos, če bo še napredoval pri izpolnjevanju kriterijev.
"Žoga je na hrvaški strani igrišča," je poudaril komisar. Dodal je, da se mora Hrvaška osredotočiti na nadaljnje reforme pravosodja in javne uprave, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pravice manjšin, vrnitev beguncev ter sodelovanje s haaškim sodiščem.
Sklenitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo pa je Hrvaški po besedah Füleja dala nov zagon v pristopnih pogajanjih. Tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda (S&D) je omenil arbitražni sporazum. Na Hrvaškem so ta sporazum hitro ratificirali, kar po besedah Swobode kaže na željo Hrvaške po hitrem napredku. Evropski poslanec iz Avstrije je ob tem izrazil upanje, da bo Slovenija kmalu rešila notranjepolitične probleme in tudi sama ratificirala sporazum.
Španski državni sekretar za evropske zadeve Diego Lopez Garrido je v imenu španskega predsedstva poudaril, da bo prihodnjih šest mesecev ključnih za hrvaška pristopna pogajanja, ki vstopajo v zaključno fazo. Hrvaška mora sicer po njegovem mnenju še marsikaj postoriti na področju konkurence, ribištva, pravosodja in temeljnih pravic ter zunanje in varnostne politike. Napovedal je, da bo Hrvaška prihodnji teden na pristopni konferenci lahko odprla poglavji o ribištvu in okolju.
Evropski poslanci so v današnji razpravi večinoma pohvalili napredek Hrvaške in izrazili upanje, da o država kmalu končala pogajanja z unijo.
Ivo Vajgl (ALDE/Zares) je poudaril, da Evropski parlament z resolucijo, o kateri bo danes glasoval, Hrvaški priznava napredek pri zadovoljevanju kriterijev za vstop v EU. Po njegovih besedah je nova hrvaška vlada s sosedo Slovenijo s podpisom sporazuma o arbitraži o meji ne samo odstranila oviro pri pogajalskem procesu, temveč tudi utrla pot reševanju drugih odprtih vprašanj. Vajgl je še menil, da je pomembno, da Hrvaška nadaljuje z reševanjem obmejnih vprašanj z drugimi sosednjimi državami.
Tudi Lojze Peterle (EPP/NSi) je omenil arbitražni sporazum, ki ga hrvaška in slovenska vlada po njegovem mnenju trenutno v ključni točki povsem različno tolmačita in razlagata, kar medsebojnega zaupanja ne krepi. "Pozivam obe vladi, da izkoristita bilateralne možnosti za enotno interpretacijo sporazuma kot tudi za razvoj medsosedske atmosfere, ki bo naklonjena zaključku pristopnega procesa," je dejal poslanec.
Jelko Kacin (ALDE/LDS) je opozoril, da države članice EU z državami Zahodnega Balkana ne komunicirajo na primeren način. Pri tem je izpostavil datum 2014, ki ga nekateri omenjajo kot "simbolični mejnik" držav Zahodnega Balkana na poti v EU. "Lažne obljube so škodljive zanje in za nas," je menil. "Bodimo pošteni in korektni," je pozval.
Milan Zver (EPP/SDS) pa je napovedal, da poročila o Hrvaški ne bo podprl, ker v njem Slovenija ni obravnavana na ustrezen način.
Nemški poslanec Bernd Posselt (EPP) je pozval predsedujočo EU Španijo, naj omogoči, da bo Hrvaška čim prej odprla tri pogajalska poglavja.
"Hrvaška si zasluži čimprejšnje članstvo v uniji, saj bo to pripomoglo tudi k stabilnosti v regiji," pa je poudaril Charles Tannock iz skupine evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Menil je še, da dvostranski spori ne bi smeli ovirati Hrvaške na poti v EU.
