Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Barack Obama. (Foto: AP)
Tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Crowley je novinarjem v Washingtonu v torek povedal, da je po uveljavitvi Lizbonske pogodbe nejasno, s kom naj bi se Obama v EU pravzaprav srečal, piše bruseljski spletni bilten EUobserver.
Dejal je, da se zato zdaj ukvarjajo z vprašanjem, kdaj bo prihodnji vrh in kdo bo gostitelj. "Vse to ocenjujemo v luči institucionalnih sprememb v Evropi," je dodal.
Doslej so vrhunska srečanja EU in ZDA potekala vsake pol leta, izmenično v Evropi in ZDA. Srečanja, kakršno je bilo v prvi polovici leta 2008 v Sloveniji, je v uniji gostila predsedujoča država.
Z decembra lani uveljavljeno Lizbonsko pogodbo pa je EU dobila prvega stalnega predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuyja in visoko zunanjo predstavnico Catherine Ashton. Nova položaja naj bi pripomogla k temu, da bi unija navzven govorila z enim glasom in bi postala vplivnejša na globalni ravni, čeprav je bilo zaradi dosedanje anonimnosti Van Rompuyja in Ashtonove slišati dvome, da se bo to zares zgodilo.
Tudi z novo pogodbo je ohranjeno rotirajoče predsedstvo Svetu EU. To nalogo v prvi polovici tega leta opravlja Španija, ki je pripravila program srečanj unije s tretjimi državami, tudi z ZDA. Slednji bi moral biti po načrtih konec maja v Madridu.
Špansko predsedstvo je za prvo polovico leta 2010 sicer pripravilo po oceni analitikov zelo obsežen program srečanj s tretjimi državami. "EU ima prepogosto vrhunska srečanja s tretjimi državami, večkrat brez jasne agende," je za bruseljski spletni bilten EurActiv dejal direktor bruseljskega think-tanka European Policy Centre Antonio Missiroli.
Opozoril je tudi na napetost med španskim predsedstvom in predsednikom Van Rompuyjem glede tega, kdo naj bi navzven opravljal vlogo predsedujočega EU, še zlasti na mednarodnem odru.
V skladu z Lizbonsko pogodbo naj bi predsednik Evropskega sveta vodil vrhunska srečanja unije s tretjimi državami, kar pomeni, da naj bi bila ta v Bruslju. Ker pa gre za prehodno predsedovanje, je Van Romupy pristal na to, da bo vrh z ZDA v Madridu, piše EurActiv.
Po oceni Missirolija odločitev ameriškega predsednika, da ne bo odpotoval v Madrid, ne pomeni, da so se odnosi z Evropo poslabšali - nenazadnje je bil Obama lani v Evropi kar šestkrat, kljub temu pa odpoved verjetno ni povsem naključna.
Kot je v nedavni študiji ocenil londonski thnik-tank Centre for European Reform (CER), se je namreč Obamova administracija odločila za tesnejše politično in gospodarsko sodelovanje s Kitajsko, oblikovanje t. i. skupine G2 pa v Evropi sproža strah, da se bo njen mednarodni vpliv še zmanjšal.
"Njegov svet ni Evropa. Nikoli ni bil," pa je o Obami dejal analitik Jose Ignacio Torreblanca, medtem ko je Hugo Brandy v študiji CER opozoril na razočaranje v ZDA zaradi majhnega števila dodatnih vojakov, ki jih nameravajo evropske države napotiti v Afganistan, ter zadržanost Evrope pri sprejemanju zapornikov iz Guantanama.
Komentarji