Predsednik EP je voditelje EU pozval k hitri odločitvi o 18 "fantomskih" poslancih

Jerzy Buzek (Foto: Reuters)

Lizbonska pogodba predvideva 750 evropskih poslancev in predsednika Evropskega parlamenta. Vendar pa so bili evropski poslanci junija letos zaradi zamud pri uveljavljanju nove pogodbe izvoljeni na podlagi Pogodbe iz Nice, ki je predvidevala le 736 poslancev. EU ima sedaj težave, kako in kdaj dodatnih 18 poslancev spraviti v Evropski parlament.

Teh 18 "fantomskih" poslancev prihaja iz 12 držav: po eden iz Slovenije, Bolgarije, Nizozemske, Poljske, Italije, Malte, Velike Britanije in Latvije, po dva iz Avstrije, Švedske in Francije ter največ, štirje, iz Španije. Španija si zato tudi najbolj prizadeva, da bi EU čim prej sprejela pravno podlago za napotitev teh poslancev v parlament.

Španija, ki bo za Švedsko v prvi polovici prihodnjega leta za šest mesecev predsedovala EU, je tako predlagala poseben protokol s ciljem, da bi začeli poslanci v celoti opravljati svoje dolžnosti 1. decembra prihodnje leto, kot opazovalci pa naj bi šli tja čim prej. Ta protokol naj bi na zasedanju ta konec tedna v sklepih potrdili voditelji EU.

Evropski svet je sicer v junijskih sklepih tudi opredelil načine, na katere lahko države članice v skladu s prehodnimi ukrepi v povezavi s sestavo Evropskega parlamenta zapolnijo ta mesta: ali se za imenovanje dodatnega poslanca upoštevajo izidi junijskih volitev, ali se izvedejo nove volitve ali pa države dodatne poslance imenujejo iz vrst poslancev nacionalnega parlamenta.

Po potrditvi protokola, s čimer bo opredeljena pravna podlaga za napotitev poslancev v parlament, bo na potezi Evropski parlament, ki se bo moral odločiti, ali bo zahteval sklic konvencije. Nato je treba sklicati še medvladno konferenco in nato morajo protokol ratificirati vse države članice unije.

Če EU ne sprejme prehodnih ukrepov, ki jih opredeljuje španski protokol, oziroma če tega nato ne ratificirajo vse države članice in se Evropski parlament o njem ne izreče pozitivno, potem dodatnih 18 evropskih poslancev v skladu z Lizbonsko pogodbo pravno ne more zasesti svojih sedežev pred letom 2014, ko bodo nove evropske volitve.

Tudi če bo protokol sprejet in ratificiran in blagoslovljen v Evropskem parlamentu, še vedno ostaja vprašanje, kaj bo s temi poslanci v vmesnem obdobju. Dobili naj bi status opazovalca, kar pomeni, da se lahko udeležujejo zasedanj, nimajo pa pravice glasovanja. Vendar ni jasno, kdo in kako naj bi jih za opazovanje v parlamentu plačal.

V primeru Slovenije je odbor za notranjo politiko v četrtek državnemu zboru predlagal, naj sprejme spremembe zakona o volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki daje pravno podlago za določitev osmega slovenskega poslanca. Zakon se bo, kot so sklenili člani odbora, začel uporabljati šele po uveljavitvi dodatnega protokola, temelječega na Lizbonski pogodbi.

Slovenska vlada se je pri zapolnitvi svojega dodatnega sedeža v Evropskem parlamentu med zgoraj omenjenimi možnostmi odločila za prvo, češ da je ta najbolj racionalna in ekonomična. Glede na izide junijskih volitev bo osma evropska poslanka iz Slovenije postala Zofija Mazej Kukovič, ki je bila izvoljena na listi SDS.