Jelušičeva: EU si ne more privoščiti, da BiH ostane na pol poti

Ljubica Jelušič. (Foto: Matej Povše)

Oglas

V razpravi o prihodnosti vojaške operacije EU v BiH, imenovane Althea, je s slovenskega stališča ključno, da bo nova, neizvršna faza operacije še naprej zagotavljala možnost, da se EU dokaj hitro odzove na morebitno zaostritev odnosov v BiH in ta odziv bi moral biti tako politične kot po potrebi vojaške narave, je pojasnila ministrica.

EU si tako po njenih besedah ne more privoščiti, da bi BiH v političnem smislu in z vidika dejavnosti operacij ostala na pol poti. Različne operacije so namreč tam že od leta 1992 in zdaj pred koncem "ne smemo dvigniti rok od BiH, temveč je treba zdržati do konca", je poudarila Jelušičeva.

Za BiH je po njenih besedah kot za vse druge države na Zahodnem Balkanu ključno, da ima zunanjepolitično vizijo, vizijo boja za ideale izven svojega ozemlja, saj se tako manj ukvarja z notranjimi problemi.

Slovenija podpira BiH na poti v EU in zvezo Nato. Po zastoju v butmirskem procesu ustavnih sprememb je prvi korak, ki ga država lahko napravi na poti evroatlantske integracije, to, da pridobi akcijski načrt za članstvo v Natu, ki velja za nekakšen status kandidatke za članstvo v zavezništvu. "To trdno podpiramo tudi v prihodnje," je poudarila ministrica.

O tem, ali bo Slovenija v prihodnje imela ključno vlogo pri delovanju EU ali Nata v BiH - na primer bila je v igri za vodilni položaj v okviru Nata v BiH, je ministrica pojasnila, da je se pri pogajanjih za vodilne pozicije pojavljajo vedno novi igralci, ki v pravem trenutku ponudijo svojo pomoč.

Kar se tiče BiH, se v tem trenutku kot najbolj pripravljena zdi Avstrija, je povedala ministrica. Avstrijec, generalmajor Bernhard Bair, bo s 4. decembrom prevzel vodstvo Althee, iz Avstrije pa prihaja tudi visoki mednarodni predstavnik v BiH Valentin Inzko.

"Slovenija pa je v tem trenutku nekoliko manj ambiciozna, kar je posledica notranjega finančnega stanja," je povedala Jelušičeva in ob tem izrazila upanje, da bo Slovenija v prihodnjih letih znova prevzela pobudo in pokazala, da je njena varnost in razvojna naravnanost močno odvisna od tega, kar se dogaja na Zahodnem Balkanu, se pravi tudi v BiH.

V tem trenutku pa predstavniki slovenske politike po njenih besedah bolj skrbijo za prenašanje idej o tem, kako pomagati BiH. "Skrbimo za to, da sodelujemo pri dialogu, smo neke vrste razlagalci potreb BiH," je dejala.

Na vprašanje, ali se je Slovenija zavzemala za prevzem poveljstva Althee, je ministrica odgovorila, da ne, ker je ta položaj povezan s precejšnjim, zelo konkretnim vojaškim prispevkom. "Tisti, ki poveljuje, mora tudi prispevati več sil, tudi v obliki vsaj taktičnega transporta, če ne celo strateškega transporta in tu smo mi precej šibki," je pojasnila.

Sicer pa Slovenija ostaja v Althei v dosedanjih okvirih, torej z od 25 do 30 pripadniki oboroženih sil. "In tako nameravamo delovati tudi v prihodnosti, ko bo prišlo do preoblikovanja Althee," je povedala ministrica.

Ob tem je tudi napovedala sodelovanje Slovenije v več multinacionalnih in bilateralnih projektih, pri čemer je poudarila, da ima Slovenija že sedaj zelo dobro vzpostavljeno bilateralno sodelovanje med obema obrambnima sistemoma.

"Zelo podpiramo ustanovitev regionalnega centra za mirovne operacije v Sarajevu, ki bo ustanovljen v okviru jadranske pobude," je povedala ministrica in dodala, da lahko pri tem Slovenija s svojim znanjem in izkušnjami zelo veliko pomaga.

Poleg omenjenega sta po njenih besedah predvidena še dva regionalna centra - za razvoj medijev v Skopju in za razvoj jedrske, kemične in radiološke obrambe v Kruševcu v Srbiji.