Srečanje Žbogar-Frattini: Glavna tema bo plinski terminal v Žavljah

Samuel Žbogar bo Italijo spomnila na obljubo, da Rim odločitve glede gradnje terminala ne bo sprejemal brez soglasja slovenske strani. (Foto: Bojan Velikonja)

V okviru zasedanja koordinacijskega odbora ministrov, pristojnih za zunanje zadeve, gospodarstvo, energetiko, okolje, infrastrukturo, promet, kmetijstvo, univerze in znanstveno raziskovanje, se bodo ministri iz sorodnih resorjev sestali najprej na ločenih sestankih, po plenarnem zasedanju pa bodo podpisali skupno izjavo, so v petek sporočili iz ministrstva za zunanje zadeve.

Po pojasnilu pristojnih na ministrstvu se bo zasedanja na Brdu pri Kranju poleg zunanjega ministra Frattinija udeležila še ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo, medtem ko je prihod kmetijskega ministra Luce Zaie še negotov. Z ostalih italijanskih ministrstev so prihod potrdili državni sekretarji.

Pričakovati je, da bo na tokratnem zasedanju, ki bi moralo biti že 9. septembra, a so ga nato na zahtevo italijanske strani preložili, največ pozornosti namenjene kopenskemu plinskemu terminalu v Žavljah. Slovenska stran bo po napovedih ministra Žbogarja tokrat Italijo spomnila na obljubo, da Rim odločitve glede gradnje terminala ne bo sprejemal brez soglasja slovenske strani. Slovenska vlada je namreč presodila, da je izgradnja terminala nesprejemljiva z več vidikov, ki imajo čezmejne razsežnosti, obenem pa ugotovila, da njene pripombe doslej niso bile upoštevane.

Plinski terminal v Žavljah pri Trstu naj bi gradila španska družba Gas Natural, njegova zmogljivost naj bi bila osem milijard kubičnih metrov plina letno. Naložba naj bi bila vredna skoraj 600 milijonov evrov, terminal pa naj bi zgradili v 40 mesecih.

Vlada je s svojim stališčem z začetka septembra potrdila stališče medresorske komisije za oblikovanje stališč Slovenije do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki je ugotovila, da niso bile upoštevane slovenske pripombe v skladu z direktivo sveta o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in ne s konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje.

Glede na dokumentacijo, ki jo je posredovala italijanska stran, bi bili po oceni Ljubljane nesprejemljivi vplivi s prometnovarnostnega vidika, torej z vidika varne plovbe v Tržaškem zalivu, z vidika splošne varnosti in okoljskega vidika, kjer bi bili najbolj škodljivi vplivi na vodno okolje Tržaškega zaliva in na biodiverziteto vodnega okolja celotnega severnega Jadrana.

Slovenska stran je opozorila tudi na pomanjkljivo dokumentacijo ter zahtevala njeno dopolnitev, v primeru izostanka dvostranskega dogovora pa je napovedala, da razmišlja tudi o vložitvi tožbe na Sodišču Evropskih skupnosti. Tokratno srečanje ministra za okolje Karla Erjavca z italijansko kolegico Prestigiacomovo bo tako prva priložnost za neposredno izmenjavo stališč med resornima ministroma po objavi slovenskega stališča. Erjavec pričakuje predvsem odgovore na slovenske pomisleke glede gradnje terminala.

Terminali so bili sicer tudi tema septembrskega pogovora premiera Boruta Pahorja z italijanskim kolegom Silviem Berlusconijem v Rimu. Pahor je dejal, da Slovenija želi in zahteva jasne in odkrite podatke o tem, kakšni so okoljevarstveni učinki morebitne izgradnje takšnega terminala.

Načrtom Italije glede gradnje terminalov poleg politike ostro nasprotuje tudi civilna družba. Okoljska nevladna organizacija Alpe Adria Green opozarja, da je izgradnja plinskih terminalov nepotrebna in predstavlja nevarnost za zdravje ljudi in okolje. V začetku oktobra je Evropski komisiji podala prijavo glede nameravane gradnje terminala, pa tudi za ponedeljek je napovedala proteste pred zgradbo parlamenta v Ljubljani.

Eno od odprtih vprašanj je tudi problematika slovenske manjšine v Italiji, ki ji znova grozi zmanjšanje proračunskih sredstev. Italijanska vlada je konec lanskega leta sklenila, da bo v okviru varčevalnih ukrepov zaradi finančne krize za več kot milijon evrov zmanjšala prispevek za slovensko manjšino v Italiji.

Premier Pahor je nato decembra lani ob robu vrha EU v Bruslju z Berlusconijem dosegel dogovor o povečanju sredstev za slovensko manjšino. Vlada v Rimu je nato manjšini za letos zagotovila dodatni milijon evrov, medtem ko predlog proračuna za prihodnje leto znova predvideva krepko znižanje sredstev za slovensko manjšino.

Potem ko je slovenska manjšina v Italiji - po ocenah šteje približno 70.000 do 80.000 pripadnikov - letos prejela dobrih pet milijonov evrov, je v predlogu proračuna za prihodnje leto predvidenih za milijon evrov manj sredstev. Hkrati je zniževanje sredstev za slovensko manjšino v Italiji predvideno še za leti 2011 in 2012, dobila naj bi po 3,12 milijona evrov letno.

Težave s financiranjem pa ima tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu, ki je letos septembra zato moralo prenehati izvajati program.

V okviru priprav na ponedeljkovo zasedanje koordinacijskega odbora sta se predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine Rudi Pavšič in Drago Štoka v petek v Ljubljani srečala z Žbogarjem in ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem. Tudi predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek je na zunanjega ministra v petek naslovil poziv, naj Frattinija opozori na neizpolnjevanje obveznosti Italije do slovenske manjšine.

Kar zadeva prometne povezave, bo po pojasnilih ministrstva za promet govora o železnicah ter sodelovanju med severnojadranskimi pristanišči.