Vaclav Klaus je do zadnjega upal, da bo ustavno sodišče vendarle ugotovilo, da lizbonska pogodba ni v skladu s češko ustavo. Ko pa se to ni zgodilo, je ustavne sodnike obtožil, da mu ukazujejo, kaj mora delati kot predsednik.
"Obrazložitev ustavnega sodišča ni nevtralna pravna analiza dokumenta, ampak pristranska politična obramba lizbonske pogodbe, ki so jo naročili tisti, ki so se zavzemali za njeno ratifikacijo," je zapisal Klaus in dodal, da odslej Češka ni več suverena država.
Iz pisma javnosti je razvidno, da je Vaclava Klausa dodatno razjezilo, da so ustavni sodniki v svojem sklepu priporočili, naj predsednik podpiše pogodbo brez nepotrebnega odlaganja. "Ustavni sodniki lahko sprejmejo takšne ali drugačne sklepe, toda da bodo ukazovali predsedniku, kako in kdaj naj opravlja svoje dolžnosti, pa je višek," se je v pismu jezil Klaus, saj to ni v pristojnosti ustavnega sodišča.
Klausovi privrženci, razočarani zaradi takšnega razpleta, še naprej poudarjajo, da so predsednikovi strahovi povsem upravičeni, saj lizbonska pogodba prenaša vrsto državnih funkcij iz Prage v Bruselj oziroma v organe evropske komisije. Še posebno pa je po njihovem mnenju nevarno, ker prihodnjih odločitev ne bodo sprejemali s konsenzom, ampak s preglasovanjem. To pa bo po oceni čeških evroskeptikov omogočilo velikim članicam (Nemčija, Velika Britanija, Francija) vsiljevanje odločitev, ki bodo v njihovem nacionalnem oziroma državnem interesu, majhnim pa ne bo ostalo drugega, kot da molče prikimavajo. To je sila žalostno, saj je Češka "izgubila" suverenost natančno dvajset let po tistem, ko jo je po mnogih letih spet dobila.
Dnevnik.si







































Komentarji