Plače so za komisarje in sodnike določene z evropsko uredbo še iz leta 1967, ki pa poleg plače določa tudi številne dodatke. Z njimi se lahko njihova plača poviša celo za četrtino. Glede na to, da je EU zelo glasna v zahtevah po omejitvi bonusov v finančnem sektorju, bi pričakovali, da bo tudi sama pregledala svoj sistem in presodila, ali je mogoče privarčevati kak evro.

Brez dodatkov bi prihranili milijone

Komisarji, sodniki, generalni pravobranilci, sodni tajniki, varuh človekovih pravic so upravičeni do različnih dodatkov, vendar ne vsi do vseh. Med drugim ti vključujejo dodatek za stanovanje (ob tem še dodatek za selitev ali odselitev ter še dodatno povračilo stroškov za selitev), dodatek za reprezentančne stroške, prehodno nadomestilo za obdobje treh let ter življenjsko pokojnino. Seveda ne smemo pozabiti še družinskih dodatkov (za otroke in partnerja, če ta ni zaposlen).

Že če pogledamo samo evropsko komisijo s 27 člani, ugotovimo, da bi lahko na letni ravni, ne da bi znižali plače (te nanesejo 33 milijonov evrov na leto), samo z ukinitvijo dodatka za stanovanje in reprezentanco prihranili okrog 1,2 milijona evrov, v petletnem mandatu torej 6 milijonov. Res ne gre za velik znesek, a če upoštevamo še dodatke drugih funkcionarjev na različnih sodiščih, je tudi skupni znesek občutno višji. Še višji bi bil, če ne bi izplačevali dodatne plače ob selitvah (kljub plačani selitvi so namreč funkcionarji upravičeni še do plače ali dveh).

Sporna prehodna nadomestila in pokojnine

Ob vsem tem so francosko lobistično in neprofitno organizacijo Sauvegarde Retraites - ta je nedavno objavila izračune prejemkov 129 najvišjih evropskih uslužbencev - zmotili prehodni prejemki in pokojnine, do katere so upravičeni funkcionarji po 65. letu starosti.

Tako kot naši poslanci so tudi komisarji in sodniki upravičeni do prehodne podpore, če po končanem mandatu bodisi ne opravljajo službe bodisi imajo nižjo plačo (v tem primeru dobijo izplačano razliko). Prehodna podpora je odvisna od števila let opravljenega mandata in obsega razpon od 40 do 65 odstotkov osnovne plače, kar po petih letih na posameznika znese, kot so izračunali v tej francoski organizaciji, tudi do pol milijona evrov. Sicer ne gre za odpravnino, temveč za prehodno podporo, saj "ko komisar odide, ne dobi nobenega čeka," je za Dnevnik poudarila tiskovna predstavnica komisije Valerie Rampi. Na vprašanje, ali so ta pravila poštena in ali je pričakovati spremembe, pa je odgovorila: "Mi samo izpolnjujemo pravila, o katerih so se dogovorile države članice, tudi Slovenija."

Ta pravila pa med drugim določajo še življenjske pokojnine: ne glede na gospodarski položaj so te zagotovljene in znašajo 4,5 odstotka za vsako leto službe za tiste, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004, oziroma 4,275 odstotka za druge, do največ 70 odstotkov plače. Toliko funkcionarji dosežejo po 16 letih službovanja. Če bi se upokojili oktobra letos, torej v tem mesecu, bi bili naš komisar Janez Potočnik, naš sodnik na sodišču evropskih skupnosti Marko Ilešič ter slovenski predstavnik na evropskem računskem sodišču Vojko Anton Antončič upravičeni do približno 4000 oziroma 5000 evrov pokojnine.

Naslednja ugodnost je še ta, da visokim funkcionarjem ni treba plačevati v pokojninski sklad, kar je najbolj zmotilo francosko organizacijo, ki si prizadeva za poštene pokojnine za vse. "To je pač ugodnost takšne službe," so nam povedali viri blizu komisije. Drugi, nižji evropski uradniki morajo seveda prispevati svoj delež v pokojninski sklad, in sicer dobro desetino plače. Če bi toliko prispevali tudi funkcionarji, bi samo pri komisarjih prihranili okoli 3,3 milijona evrov na leto, pri vseh obravnavanih 129 uslužbencih pa seveda ustrezno več.

Hiti počasi...

Pri prejemkih vodilnih v institucijah EU očitno ni pričakovati hitrih sprememb. Zakonodajo namreč sprejemajo države članice, ki so tudi tiste, ki bodo morale vnesti spremembe. Vendar so nam diplomatski viri zatrdili, da si ne predstavljajo, da v obstoječem sistemu ne bi bilo sprememb. Pritisk za zniževanje plač in dodatnih ugodnosti vsekakor bo. Obstoječi sistem, v katerem so plače evropskih uradnikov vezane na plače v javnem sektorju v izbranem vzorcu osmih starih držav, pa velja do leta 2012.

Sicer pa so omenjeni prihranki le majhen del tega, kar bi lahko privarčevali. Že zdaj v komisiji denimo ni dodatnega zaposlovanja, potrebe zaradi širitve pa rešujejo z notranjimi prerazporeditvami. Spodbujajo se delo na domu in videokonference, vlaga se tudi v energetsko bolj učinkovite stavbe. Komisar Janez Potočnik je povedal, da bo denimo njegov sektor s prenosom dela upravljanja programa z evropske komisije na specializirani telesi (raziskovalno izvršno agencijo in izvršno agencijo evropskega raziskovalnega sveta) prihranil skoraj 200 milijonov evrov proračunskega denarja v obdobju do leta 2017.

"Razumem pozornost, ki jo nekateri namenjajo tudi simbolnim ukrepom, a sam verjamem, da so daleč najpomembnejši pravi, strukturni varčevalni ukrepi in posvečanje stalni težnji po odličnosti in učinkovitosti pri delovanju javnih služb," meni komisar.