Odbor DZ za zunanje zadeve v petek o Rehnovem predlogu

Po pričakovanjih bo vlada v sprejela predlog dopolnil k predlogu, ki so ga torkovem sestanku s premierom Pahorjem večinsko podprli predsedniki parlamentarnih strank.

OZP bo nato o slovenskem odgovoru razpravljal v petek ob 8.30 zjutraj, in sicer za zaprtimi vrati, so danes sporočili iz DZ. Na sejo sta med drugim vabljena tudi premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar.

Uradno vsebina dopolnil ni znana, bilo pa naj bi jih več kot pet. Mediji so poročali, da naj bi Slovenija predlagala, da bi moralo arbitražno sodišče skupaj reševati vprašanje meje na kopnem in morju ter o stiku slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami in sicer na podlagi enakih načel, tudi na načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono). V Rehnovem predlogu slednjega načela ni, reševanje omenjenih vprašanj pa je ločeno.

Mesić o slovenskem stališču glede Rehnovega predloga

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je izjavil, da bi se morali Hrvaška in Slovenija kot subjekta mednarodnednega prava ravnati po pravilih le-tega, o tem, zakaj Slovenija po njegovih besedah ne sprejema mednarodnega prava, pa se bo morala izreči tudi EU.

V odzivu na slovensko stališče glede predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev spora o meji med državama je po srečanju s pripadniki veteranskih združenj policistov hrvaški predsednik še dejal, da Hrvaška mednarodno pravo spoštuje, Slovenija pa je po njegovem sporočila, da mednarodnega prava ne sprejema in bi morala sporočiti, zakaj, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Hrvaška je prejšnji teden sprejela najnovejši Rehnov predloga in je zanjo končni predlog Bruslja, o tem pa je tudi obvestila evropskega komisarja. Slovenska vlada bo na četrtkovi seji obravnavala odgovor Slovenije, po pričakovanjih pa naj bi tudi sprejela predlog dopolnil k predlogu, ki so ga na torkovem sestanku s premierom Borutom Pahorjem večinsko podprli predsedniki parlamentarnih strank. V petek bo slovenski odgovor obravnaval tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko.

Hrvaški mediji ob tem še napovedujejo, da bo prihodnji teden v Bruslju srečanje predsedujočega tria EU z Rehnom ter zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške, Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem.

Bruselj bo slovenski odgovor na Rehnov predlog komentiral, ko ga bo dobil

Evropska komisija formalnega odgovora Slovenije na kompromisni predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna še ni dobila, zato dogajanja v Sloveniji za zdaj ne želi komentirati, so danes v Bruslju še enkrat poudarili v odzivu na navedbe slovenske strani, da Rehnovega predloga ne bo sprejela, če njena bistvena dopolnila ne bodo upoštevana.

"V tem trenutku bi se raje vzdržala kakršnih koli nadaljnjih komentarjev te zadeve, saj od slovenske vlade še nismo prejeli formalnega odgovora," je danes v Bruslju ponovila Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy.

Tako je odgovorila na vprašanje, ali je Rehnov predlog res zadnji, češ da je slovenski premier Borut Pahor v torek dejal, da Slovenija predloga komisije ne bo sprejela, če dopolnila, bistvena za vitalne interese Slovenije, ne bodo upoštevana.

Ob tem je še enkrat ponovila že dobro znano stališče komisije: "To je zadnji kompromisni predlog, Evropska komisija je vložila veliko napora in prožnosti pri iskanju rešitev. A kar je pomembno, je dogovor med stranema, to je cilj te vaje."

Slovenija naj bi odgovor z nekaterimi dopolnili na Rehnov kompromisni predlog poslala v Bruselj konec tega tedna, po njegovi obravnavi na vladi in v zunanjepolitičnem parlamentarnem odboru. Hrvaška je predlog sprejela in svoj odgovor minuli petek poslala Rehnu.

Nato je v Bruslju mogoče pričakovati novo srečanje vseh strani, vpletenih v reševanje tega vprašanja: slovenske in hrvaške strani, Evropske komisije ter predsedujočega tria EU v sestavi Francije, Češke in Švedske.

Komisar Rehn je po mesecih pogajanj stranema konec aprila predstavil po navedbah komisije "zadnji" kompromisni predlog za način reševanja vprašanja meje in odpravo zastoja Hrvaške na poti v EU.

Slovenija namreč od konca lanskega leta onemogoča napredek Hrvaške v pogajanjih z EU, ker meni, da je Hrvaška v pogajalska izhodišča vnesla elemente, ki bi lahko prejudicirali reševanje vprašanja meje.

Komisar Rehn je sprva vztrajal, da je to dvostransko vprašanje, nato pa je ugotovil, da je "dvostransko vprašanje postalo evropski problem", in se odločil, da pomaga pri njegovem reševanju.

To je bilo zastavljeno širše od zgolj reševanja problema prejudicev. Komisar je predlagal način za reševanje celotnega vprašanja meje. Dogovor o tem naj bi sovpadel z odpravo ovir na poti Hrvaške v EU.