Rehn: Slovenija in Hrvaška naj se osredotočita na rezultate, mediji pa naj prenehajo z nacionalistično retoriko

Vsi hrvaški in slovenski voditelji bi se sedaj morali res osredotočiti na doseganje konkretnih rezultatov, namesto na preteklost - to namreč prav nič ne koristi, je danes v Bruslju poudaril evropski komisar za širitev Olli Rehn. (Foto: Luka Cjuha)

Rehn sicer ni želel konkretno odgovoriti na vprašanja, ali je že dobil odziva Slovenije in Hrvaške na svoj zadnji kompromisni predlog, kaj pričakuje od sredinega srečanja s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem ter ali je v sredo načrtovan tudi skupni sestanek s predvidenim vodjo posredovanja v sporu Marttijem Ahtisaarijem, ki je takrat prav tako v Bruslju.

"Od včeraj zvečer nisem pregledal pošte, tako ne morem reči, ali sem dobil odgovora. A seveda pričakujem, da ju bomo dobili kmalu in da bosta konstruktivna," je Rehn odgovoril na vprašanje, ali je že dobil odgovora obeh držav na svoj zadnji kompromisni predlog ter ali sta spodbudna in obetata preboj to sredo, ko se bo ponovno sestal s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Žbogarjem in Jandrokovićem.

V sredo je sicer v Bruslju tudi predvideni vodja evropskega posredovanja pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, nekdanji finski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Ahtisaari. Rehn ni želel povedati, ali se bo sam oziroma z obema ministroma sestal z Ahtisaarijem. "Redno se pogovarjava po telefonu, tudi v preteklih dneh sva se. Lahko ga srečam v sredo ali ne, bomo videli," je dejal. Po neuradnih informacijah naj bi se ministra v sredo srečala z Ahtisaarijem.

Sicer pa se je Rehn ob tem pošalil, da je dobro, da lahko s sorojakom Ahtisaarijem po telefonu govorita celo v finščini, ki jo malokdo razume. "Tudi po telefonu se lahko vedno pogovarjava v najinem skrivnostnem jeziku, kar obveščevalnim službam vsaj oteži, da bi ugotovile, o čem sva razpravljala, saj za to potrebujejo finske tolmače," je dejal.

Rehn je danes v 18-letnem sporu zaradi vprašanja meje izpostavil dva resna poskusa rešitve tega vprašanja: dvostranski sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001 in blejski dogovor iz leta 2007. Prvi je bil po njegovih besedah "zavrnjen na Hrvaškem, potem ko je bil parafiran", drugi pa nikoli ni prinesel rezultatov, kar po njegovem "ni presenečenje, saj če predaš taka vprašanja pravnikom, ne moreš pričakovati kompromisa, ampak običajno prej konfrontacijo".

MZZ: Slovenija na Rehnov predlog odgovorila v ponedeljek

Slovenija je na predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede rešitve slovensko-hrvaškega spora o meji odgovorila v ponedeljek, kot je bila naprošena, so danes potrdili na zunanjem ministrstvu. Vsebina Rehnovega predloga je še vedno skrivnost, vendar pa naj bi šlo za določeno vrsto arbitraže.

Po poročanju hrvaških medijev naj bi imela ta arbitraža podlago v mednarodnem pravu, kar zahteva Hrvaška, spoštovala pa naj bi tudi načelo pravičnosti, pri katerem vztraja Slovenija.

Najbolj konkretno, kar je Rehn doslej povedal o omenjenem predlogu, je, da se giblje znotraj pogajalskega okvira, ki se sklicuje na listino ZN, ta pa določa nekaj postopkov za mirno urejanje obmejnih sporov. Kot je dejal Rehn, strani lahko izbereta kakšnega izmed določenih postopkov - pogajanja, preiskovalno komisijo, posredništvo, pobotanje, arbitražo, odločitev sodišča, pomoč pri kakšni izmed regionalnih agencij ali kakšen drug miren način.

Hrvaška na Rehnov predlog še ni odgovorila in ga še vedno obravnava. Kot je danes izjavil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Zagrebu Mario Dragun, je hrvaško stališče že "dobro znano".

Evropski komisar Rehn je svoj zadnji predlog za reševanje vprašanja meje in zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU predstavil prejšnjo sredo, Slovenija in Hrvaška pa sta imeli čas do ponedeljka zvečer, da nanj podata pripombe. V sredo se bodo nato znova sestali obe vodji diplomacij, slovenski Žbogar in hrvaški Gordan Jandroković, ter evropski komisar. Prvo razpravo o predlogu so sicer opravili že prejšnjo sredo.