V monografiji Kupna moč evra v Sloveniji, Nemčiji in Italiji so mariborski ekonomisti nazorno prikazali razlike v kupni moči iste valute v treh državah EU. Ugotovili so, da je Slovenija že dosegla visoko stopnjo konvergence cen. "Povprečne cene, ki smo jih merili septembra lani, so pri nas za 18 odstotkov nižje kot nemške in za 15 odstotkov pod italijanskimi," je ob včerajšnji predstavitvi dejal dr. Davorin Kračun.
Raziskava je zajela tudi primerjavo plač med posameznimi državami. Izkazalo se je, da je povprečna italijanska plača dvakrat višja kot slovenska. Zaradi različnih cen pa je notranja kupna moč plač drugačna, poudarja Kračun. S svojo povprečno septembrsko plačo je lahko Slovenec kupil 59 odstotkov dobrin v primerjavi z nakupi, ki jih je zmogel opraviti povprečno plačani Italijan. Razlika z nemškim povprečnežem je še očitnejša. Slovenske neto plače so bile septembra za 58 odstotkov nižje kot nemške. Zato je v tej primerjavi slabša tudi relativna kupna moč slovenskih plač: Slovenec s povprečno plačo je lahko kupil zgolj 51 odstotkov dobrin, ki si jih je lahko privoščil povprečni zaposleni Nemec.
V analizi so za izračune uporabili podatke o neto plačah v celotni državi, cene dobrin in storitev (v vzorec so zajeli skupno 526 artiklov) pa so merili zgolj v štirih mestih - v Mariboru, Vidmu, Trstu in Regensburgu. Ta mesta po svoji gospodarski moči in povprečni ravni plač bistveno odstopajo od državnega povprečja. Zato nas je zanimalo, ali ne bi bilo bolje, če bi za izračune uporabili podatke o plačah v opazovanih mestih. "Ne," odgovarja Kračun, "saj so ti podatki zajeti po različnih metodah in bi jih bilo zelo zahtevno tolmačiti. Obenem smo izbrali mesta, ki so si blizu po svoji geografski legi." Dr. Timotej Jagrič je dodal, da so opravili še več dodatnih ekonometričnih izračunov, ki so pokazali, da razlike v plačah med štirimi mesti niso relevantno vplivale na ugotovitve analize.
