"O laježu, ki je prihajalo z gora, so nas minuli konec tedna obvestili domačini iz Tolminskih Raven, njih pa dva italijanska planinca, ki sta prišla z Razorja. Takoj po obvestilu smo sprožili akcijo reševanja, saj smo bili prepričani, da pes tako visoko ni odšel sam. Zaradi teme in ledu smo akcijo v petek prekinili in jo nadaljevali v soboto. Našli pa smo le psa, ki je bil prezebel in sestradan, ujet pod vrhom Krnice na površini treh do štirih metrov," je povedal Žarko Trušnovec, načelnik tolminske gorske reševalne službe, in dodal, da so preiskali tudi bližnjo okolico, ki je zelo strma in težko dostopna. Ker niso imeli nobenih podatkov o morebitnih pogrešanih osebah (o dogodku so obvestili tudi kolege na Gorenjskem), so akcijo končali. Psičko so varno prenesli do planine Razor, od tam pa prepeljali v Tolmin, kjer čaka na gospodarja. Policist in gorski reševalec Miljko Lesjak nam je še povedal, da psička dobro razume slovenske ukaze, da je izjemno poslušna in da so ljudje povedali, da so lajež slišali že takoj po novem letu. "Zdi se mi čudno, da bi se pes sam znašel tako visoko. Lahko bi pobegnil pred pokanjem petard iz doline, toda to je najmanj verjetno. Moral ga je kdo pripeljati na planino Razor, vendar se spet postavlja vprašanje, zakaj bi nekdo dresiranega psa zapustil v tako odročnem kraju," se sprašuje Miljko Lesjak.
Mogoče je tudi, da je prišla škotska ovčarka na planino z lastnikom, ta pa je zaradi poledenelega terena omahnil v globino. Dokler reševalci ne bodo dobili obvestila o pogrešani osebi, se ne bodo lotili iskanja. Da bi teren lahko temeljito preiskali, bi potrebovali najmanj sto ljudi. Območje pod vrhom Krnice je namreč obsežno in zahteva pri hoji veliko previdnost. Še posebej v teh zimskih dneh, ko je na posameznih mestih sneg, ponoči pa temperature padejo tudi pod ledišče.
