Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Poglej fotogalerijo
Mama pokojnega Aleša Goloba, Marija, se sooča s posledicami plazu, ki je podrl njihovo hišo v Podgorju pri Letušu. (Foto: Tomaž Skale)
V ujmi so tako umrli trije prebivalci Železnikov, v Cerkljah na Gorenjskem je med odpravljanjem posledic neurja umrl prostovoljni gasilec, v Podgorju pri Letušu pa sta dve osebi umrli v hiši, ki jo je zasul plaz.
S posledicami, ki jih je po Sloveniji povzročilo torkovo neurje, in s sanacijo škode se je na delovnem posvetu v Kranjski Gori seznanila tudi vlada, ki je nadaljevala svoj obisk na Gorenjskem. Posledice so zelo hude, je poudaril predsednik vlade Janez Janša in pojasnil, da je vlada takoj zagotovila pol milijona evrov za pokritje stroškov intervencijskih ekip. Vlada se je še odločila, da bo zagotovila celotna sredstva za obnovo partizanske bolnišnice Franje.
"Franja je popolnoma uničena"
Novinar Rok Praprotnik se je uspel prebiti do bolnišnice Franje, ki je po njegovih besedah popolnoma uničena, od 13 barak pa stojita samo še dve, pa še ti hudo poškodovani. V Železnikih vojska in policija odstranjuje uničene avtomobile.
"Pot do Franje je na večih mestih pretrgana," poroča Praprotnik, "potrebno je plezati po goli steni, da prideš do vhoda. Prizor je grozljiv, Franje ni več, vse, kar je ostalo, je baraka P1, kjer so bili včasih partizanski ranjenci, vse ostalo je popolnoma uničeno. Tudi stoječa baraka je poškodovana, nanjo je voda nagrmadila vse ostale razbitine.
Praprotnik pojasnjuje, da sta vojska in policija v Železnikih že začeli sanirati škodo, "veliko je vojske, ki odstranjuje uničene avtomobile s popolnoma sploščenimi strehami, ki plavajo po strugi, pred seboj vidim travnik, na katerem je polno pralnih strojev."
Minister za kulturo Vasko Simoniti si je ogledal posledice torkovega neurja, ki je skoraj povsem uničilo partizansko bolnišnico Franjo. Kot je povedal , je slika nastalih razmer še slabša, kot tista, ki so jo zjutraj dobili na vladi. Mislim, da se je vlada pametno odločila, ko je sprejela sklep, da popolnoma obnovi bolnišnico Franjo, je povedal minister za kulturo.
Naredili bomo vse, da se čimprej začne obnova, toda najprej je potrebno urediti dostope do bolnišnice. Zdaj so do Franje uspeli priti le alpinisti, ki so tudi fotografirali razmere, je pojasnil Simoniti.
Natančnega datuma začetka obnove ta hip še ni mogoče določiti. Kot je napovedal minister, se bo že popoldne sestal ožji odbor s predstavniki ministrstva, odbora za varstvo kulturne dediščine, z županom Cerkna Juretom Kavčičem in direktorico muzeja Idrija Ivano Leskovec. Najverjetneje bo potrebno ustanoviti še ožji, operativni odbor in državni odbor, ki bo bdel nad obnovo, je še dodal.
Vlada že odobrila sredstva za sanacijo škode
Vlada je na delovnem sestanku v Kranjski Gori odobrila pokritje osnovnih stroškov za odpravo posledic torkovega neurja. Za ta namen je iz proračunske rezerve določila pol milijona evrov. Vlada bo poskrbela za saniranje poškodovane prometnice, prednostno obravnavo pa pričakuje tudi od zavarovalnic. Poleg tega je vlada sklenila, da se po potrebi za pomoč pri odpravljanju posledic neurja vpokliče tudi dodatne enote Slovenske vojske, v celoti pa bo zagotovila še finančna sredstva za celovito obnovo partizanske bolnišnice Franja.
Obrambni nasip
V občini Kamnik je neurje besnelo po celotni občini, najbolj pa znova v širši okolici Motnika in Kamniške Bistrice. Na terenu se je s posledicami ujme vse popoldne in praktično vso noč spoprijemalo več kot sto kamniških gasilcev iz desetih domačih društev in kajpak veliko domačinov in njihovih sosedov, ki so pomagali reševati zalite in zasute domove.
Prvo nočno bitko so kamniški gasilci bili z Nevljico, ki je ogrozila Dom starejših občanov. »Branili so nas z velikim obrambnim nasipom za katerega smo žrtvovali tudi vse odpisane jogije, a nasip žal ni zdržal,« je povedala direktorica Doma starejših občanov Marija Rems. Zato je voda zalila prostore delovne terapije, fizioterapije, pralnice, skladišča, garderobe... »Še sreča, da so nas o možnosti poplave gasilci obvestili že ob 17. uri, tako da smo takoj začeli z evakuacijo in pravočasno rešili opremo in zaloge hrane,« je še povedala direktorica in dodala, da med stanovalci, ki so ubogljivo ostali v sobah, ni bilo večjega preplaha.
Fotogalerija
Neurje zahtevalo šest žrtev in povzročilo ogromno škodo
Neurja povzročila škodo tudi na telekomunikacijskem omrežju
Torkova neurja, ki so zajela dobršen del Slovenije, so povzročila številne prekinitve in veliko škodo tudi na telekomunikacijskem omrežju in napravah. Brez telefonskih in drugih telekomunikacijskih zvez je ostalo nekaj tisoč naročnikov, so danes sporočili iz Telekoma Slovenije, kjer posledice neurij že odpravljajo.
Neurja so največ škode na telekomunikacijskem omrežju in napravah povzročila v Selški dolini v Železnikih, Sorici in Davči ter na širšem območju Gorenjske, škoda pa velika tudi na Koroškem, v Savinjski dolini, v Trenti in v okolici Kočevja. Narasle vode so zalile številne telekomunikacijske objekte, centrale in naprave. Popolnoma je prekinjen promet s centralami v Železnikih, Sorici, Davči, na Pokljuki, Drežnici, Lancovem, Pučah, Osilnici in Mozlju.
Vse vzdrževalne ekipe Telekoma Slovenije in njegovih podizvajalcev so na terenu, kjer odpravljajo poškodbe po prednostnem vrstnem redu. Dodatne težave pri odpravljanju napak povzroča onemogočen cestni dostop do nekaterih krajev, navajajo v Telekomu.
Vzdrževalne ekipe so se lotile tudi popravila poškodovanih krajevnih kabelskih omrežij in ugotavljanja dejanskega stanja na terenu. V Telekomu Slovenije se bojijo, da so zaradi konfiguracije terena in načina poseljenosti predvsem v dolinah posledice torkovega neurja na kabelskih omrežjih zelo hude.
Minister Janez Podobnik: Vlada že zagotavlja sredstva za nujno sanacijo, po pomoč v EU
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je danes dodobra spremenil predvideni program obiska na Gorenjskem, saj se je odločil dati prednost območjem, ki jih je prizadelo torkovo neurje. Tako je obiskal Kropo in Bohinj, kasneje pa bo odšel tudi v Železnike, kjer je stanje najslabše. Po ogledu posledic neurja v Kropi, je Podobnik, ki ga je spremljal tudi minister za promet Radovan Žerjav, poudaril, da vlada že zagotavlja sredstva za nujno sanacijo, po pomoč pa se bo obrnila tudi na EU.
Po današnjih podatkih meteorološke službe je bilo torkovo neurje pojav, ki ga slovenska meteorološka stroka še ni izmerila, saj je količina padavin celo presegla 250 letno obdobje. To je bila huda naravna katastrofa in dolžnost vlade je, da pomaga finančno in da sodeluje z ljudmi in gospodarstvom," je poudaril Podobnik, ki je za dosedanje delo na prizadetih območjih gasilcem in vsem ostalim, ki sodelujejo pri reševanju, izrekel pohvalo. Dejal je, da Gorenjska lahko pričakuje, da bo obravnavana prednostno in da bo nastala škoda čim hitreje pokrita.
"Škoda je sicer velika in upamo, da bomo do četrtkove seje vlade že dobili prve podatke o njeni višini," je že po delovnem posvetu vlade v Kranjski Gori dejal Podobnik. Poudaril je, da bodo strokovnjaki pregledali stanovanjske objekte, ki so na prizadetem terenu, da bi ugotovili, ali je v njih varno bivanje. Vlada pa bo aktivirala tudi ekipo državne tehnične pisarne v Posočju, da bo lahko pomagala ljudem pri pristopih k sanaciji, je pojasnil.
Podobnik podpira tudi celovito obnovo bolnišnice Franja in zagotovitev sredstev iz državnega proračuna. Ker je na območju v času pred neurjem potekala sanacija brežin s pomočjo evropskih sredstev, Podobnik predvideva, da bodo lahko del teh sredstev preusmerili tudi v rešitev dostopa do soteske in v prvo sanacijo. Prepričan je, da bodo s strani evropskih inštitucij lahko dobili tudi dodatno podporo.
Minister meni, da bi lahko Slovenija tudi za odpravo ostalih posledic ujme dobila nekaj sredstev iz EU. Ko so bile ostale države članice zelo prizadete v podobnih nesrečah, so nekaj dodatnih virov dobile tudi iz posebnih skladov, ki jih ima unija v te namene. Vendar bo v prihodnjih dneh najprej potrebno ugotoviti, kakšna je škoda, saj bo šele potem znano, ali bo ta zadostila zahtevanim kriterijem za izplačilo pomoči.
Minister Žerjav je po obisku Krope, kjer si je ogledal razdejanje, ki ga je voda pustila na cesti proti Dražgošam, poudaril, da je pri sanaciji posledic ujme ključno najprej zagotoviti prevoznost vseh cest, da bodo lahko ljudje normalno potovali domov. "Celovita sanacija bo trajala dalj časa in presega tudi finančne zmožnosti našega ministrstva," je poudaril minister.
Tudi po Podobnikovem mnenju je najbolj pomembna komunikacija z ljudmi. Sanacije, pri kateri bo na prvem mestu zagotavljanje varnosti, pa se bodo lotili postopno. Osrednjega pomena je vzpostavitev povezave med Bledom in Bohinjem, je ocenil minister in pojasnil, da bodo posebne službe opravile pregled, ali bo po odstranitvi naplavin cestna povezava do Bohinja varna.
Na zgornjem Gorenjskem je vreme hudo prizadelo tudi Kropo, kjer je voda razjedla ceste in kontaminirala vire pitne vode. Kot je po obisku tega kraja z bogato kovaško tradicijo dejal Podobnik, bo pri sanaciji Krope potrebno sodelovanje resorjev za kulturo, promet, okolje in prostor ter finance. "Velja namreč, da je to mesto zavarovano kot kulturna dediščina, hkrati pa ima tudi izredno težke pogoje za sanacijo," je dejal in pojasnil, da bo verjetno potrebno vsaj nekaj časa, da se pripravi projekt celovite sanacije.
Radovljiški župan je bil vesel, da sta ministra obiskala Kropo in se tako na licu mesta seznanila z razdejanjem. Ob tem je opozoril, da bo brez sodelovanja države reševanje Krope nemogoče, saj je precej zadev, od cest, do vodovoda in električnega sistema vezano na državo. Občina pa se bo po svojih močeh pridružila sanaciji in to priložnost poskušala izkoristiti vsaj za nekaj dobrega - za celovito obnovo dotrajanega vodovodnega sistema in kanalizacije.
Posledice neurja v Cerknem
V cerkljanski občini je včerajšnje neurje odneslo 8 manjših mostov, zato je od sveta še vedno odrezanih približno 100 prebivalcev v vaseh Police, Jesenica, Dolenji Novaki in v zaselkih nad Zakojco. Uničenih je večino makadamskih cest in nekaj asfaltnih poti „Dopoldne je bila v Cerknem zaradi poškodovanih vodovodov motena oskrba s pitno vodo, sedaj smo z manjšimi vodotoki vodo zagotovili vsem Cerkljanom, brez vode pa so še vedno nekatere vasi, zaselki in posamezne domačije, ki jim je uničilo vodohrame,“ pravi župan občine Cerkno Jurij Kavčič. Vsem prebivalcem svetuje, naj vodo pred uporabo prekuhavajo.
Župan priznava, da je za nastalo škodo deloma kriva tudi človeška napaka. Zaradi nekaterih neočiščenih strug in del v gozdovih voda ni mogla dovolj hitro odtekati, vendar meni, da tudi ti posegi volje narave v tem primeru ne bi preprečili. „Struga Cerknice je zdržala tako veliko količino vode, nekoliko slabše jo je odnesel desni pritok Cerknice, potok Zapoške, ki je v hipu presegel bregove,“ pojasnjuje Kavčič.
Škode za do tri milijone evrov
Na občinski upravi zbirajo podatke o nastali škodi, o kateri je zaenkrat nemogoče govoriti in zato pozivajo občane in občanke, da jim do petka sporočijo škodo, ki jim jo je prizadejalo včerajšnje neurje. Župan ocenjuje, da bo ta brez škode, ki je nastala na bolnišnici Franja, med dvemi in tremi milijoni evrov, natančnejše podatki pa bodo na voljo do konca tedna. Na podlagi prijav bo župan skupaj s sodelavci obiskal prizadete in poskušal oceniti realno škodo.
V soteski Pasice, kjer se nahaja bolnišnica Franja po obrežju pobirajo odplavljene predmete iz bolnišnice. Odneslo naj bi tudi dragocen rentgen. Vodja Cerkljanskega muzeja Milojka Magajne je povedala, da pobočje soteske trenutno pregledujejo alpinisti in geologi, ko bo dovolj varno, se bodo v sotesko podali tudi sami. Medtem je predmete iz bolnišnice Franja voda že prinesla do Cerknega. V bolnišnici naj bi na svojem mestu stali dve baraki in stranišče, ostalih 10 jih je močno poškodovanih oziroma jih ni več.
Popoldne se bo župan sestal s predstavniki ministrstva za kulturo, s katerimi se bodo dogovarjali o možnostih obnove partizanske bolnišnice Franje. Minister za okolje in prostor, Janez Podobnik, pa jim je že včeraj obljubil vso mogočo pomoč.
Smrt v Železnikih in pogrešana Marija Gartner
Danes, okrog pol desete ure zjutraj, so reševlci našli truplo Mirka Lotriča, rojenega leta 1952 iz Plavža v Železnikih. .
Na pomoč so priskočili tudi iz slovenske vojske, kjer vojaki pomagajo pri saniranju tistega kar je od Železnikov ostalo. Industrijske cone so izgubljene, NIko, Domel sta pod vodo. Celotna industrijska cona Alples se utaplja v blatu. Vozila se nabirajo po jezovih, bližnjih kozolcih, lastniki iščejo svoja vozila celo v okolici Škofje Loke. Na bok je prevrnilo tudi avtobus, ki leži sedaj na nogometnem igrišču Njivica, malo naprej od znanega Plavža," je okrog 9. ure za Dnevnik.si zapisal naš dopinsik Primož Knez.
Iz policijske upravbe Kranj so sporočili: "Dne 18.9.2007 se je na območju Gorenjske razbesnelo močno neurje. Neurje je bilo najhujše v Železnikih, kjer je narasla voda zalila veliko objektov. Ob 15.17 uri je OKC PU Kranj sprejel telefonsko obvestilo, da sosedje pogrešajo: Mirka Lotriča iz Plavža št. 82 v občini Železniki. Pred povodnjijo naj bi ga sosedje videli v hiši. "Vstop v hišo zaradi nanosa mulja, drevja in drugega materiala, kljub takojšnjim poskusom ni bil mogoč. Objekt je bil nato po umiritvi neurja pregledan, vendar Lotrič Mirko ni bil najden. Z njegovim iskanjem nadaljujemo in vas bomo o vseh ugotovitvah obveščali," pravijo na policiji. No, truplo Mirka Lotriča so medtem že našli.
Tragedija v Podgorju pri Letušu
Iz Podgorja pri Letušu, kjer sta sinoči umrla 24-letna Natalija Rajh in 10 let starejši Aleš Golob, naša dopisnica Mojca Grušovnik poroča o podrobnostih.
Po besedah očeta Aleša Goloba, 70-letnega Franca, so včeraj okoli 19.30 vsi trije skupaj s Frančevo ženo Marijo gledali televizijo v dnevni sobi v pritličju hiše, v kateri sta si Natalija in Aleš, ki sta bila par, uredila stanovanje. Spremljali so poročila o poplavah po Sloveniji, ko se je Franc odpravil v spalnico po mobilni telefon, da bi poklical drugega sina, ki ne živi več tam, Marija mu je sledila.
V tistem trenutku je silovito počilo, gospodar je sprva mislil, da je v hišo udarila strela. Golobova sta skočila iz spalnice, takrat pa sta videla, da se je del hiše, v kateri sta bila Aleš in Natalija, podrl. Njo je gospodar našel, rekel je, da je bila ob tem še živa in da mu je potožila, da ne more dihati. Zaradi vseh nasutih ruševin je ni mogel izvleči ven, prav tako pa pri tem niso bili uspešni gasilci, ki so prišli na pomoč.
Reševanje je oteževala voda, ki je zalivala podrtijo, tako da je mlada ženska, ki je bila po poklicu vrtnarka, umrla pred njihovimi očmi. Do Aleševega trupla, ki je ležalo bolj v notranjosti hiše pa so se gasilci in reševalci prebili šele pozneje. Hiša je popolnoma uničena, Golobova, ki sta včerajšnjo noč preživela pri sosedi, sta v šoku. Braslovški župan Marko Balant jima je že obljubil občinsko stanovanje.
V Domžalah vzdržala struga Kamniške Bistrice
»Na cestni infrastrukturi, zlasti na makadamskih cestah, je po prvih ocenah za okrog 300.000 evrov škode; vodovodno in kanalizacijsko omrežje je delovalo skoraj brez napak, delno je bila ogrožena vodooskrba zaradi konstantnih udarov strele, vendar ni nastala materialna škoda. Največje težave so bile v KS Dob, Rova, Krtina in Homec-Nožice, kjer je pri nekaterih hišah prišlo do vdora vode, je povedal domžalski župan Toni Dragar.
Dodal je, da se je z ujmo spopadalo več kot 180 gasilcev in pripadnikov civilne žaščite. Na srečo je v Domžalah vzdržala tudi struga Kamniške Bistrice, »potrebno pa bo očistiti njeno brežino ter mostove, pod katerimi se je nabralo veliko vejevja in drugih odpadkov; največ prometnih zagat je bilo zaradi treh potopljenih poddhodov v Domžalah in Dragomlju,« je še dodal župan.
Dostop onemogočen do bolnišnic v Slovenj Gradcu in Celju
Neurje je v Velenju dokazalo, kako pomembno je urediti boljše cestne povezave, saj se je prebivalstvo predsinočnjim znašlo v popolni prometni blokadi. Izstop in dostop v Velenje je bil predsinočnjim več ur popolnoma onemogočen v vse smeri. Veliko ljudi je bilo na celjskem sejmu, ki so imeli težave z vračanjem, dostop pa je bil onemogočen tudi do bolnišnic v Slovenj Gradcu in Celju, poroča Dnevnikova Dopisnica Zlatka Strgar.
Stanje na terenu je vso noč pomagalo blažiti in nadzirati 260 gasilcev, policija in civilna zaščita. Včeraj ob enih ponoči so morali evakuirati družino Berločnik iz Ložnice med Velenjem in Polzelo. Družinsko hišo je ogrozil plaz, ki z nekaj sto kubiki zemlje pritiska ob hišo, do katere je dostop onemogočen.
Razmere na cestah so se včeraj umirile, še vedno pa je bilo treba uporbljati obvozne poti zaradi zaprte ceste Velenje - Arja vas. Škoda zaradi poplav zalitih objektov - med drugim je voda vdrla tudi v Rdečo dvorano in v šolsko poslopje v Šentilju, še ni ocenjena.
V Motniku katastrofalno
V Motniku, pravzaprav že na poti do njega (cesta je bila dlje časa neprevozna) je bilo stanje tudi včeraj še vedno katastrofalno. Ob vsej poti so gospodinje v škornjih in metlami v rokah čistile hišne pragove, gospodarji pa z lopatami nalagali nanešen material v samokolnice. Središče Motnika, kjer se je vso noč s pobesnelo Motnišnico spopadalo 30 gasilcev in kot je povedal gasilec Marjan Semprimožnik tudi skoraj vsi občani, je včeraj znova spominjalo na poplavljen kraj pred devetimi leti. »In prav zdaj, ko smo končno odpravili vse posledice prejšnje poplave, znova isto,« je potarnal Semprimožnik in dodal, da se je lažje spopadati z ognjem, saj ga lahko pogasiš, vodo pa le spelješ z enega konca na drugega, kjer se znova razdivja.
Marija Zupančič iz Motnika 30 je s solzami v očeh in copati pod pazduho vzdihovala, da se z doma nimaš kam preseliti. »To je že deveta poplava, ki sem jo doživela. Prvo sem doživela leta 1955, najhujša pa je bila prejšnja pred devetimi leti, ko sem morala zamenjati vsa okna,« je povedala in dodala, da ji je voda tudi tokrat zalila vse bivalne prostore, sinu Božu in ženi Darinki v sosednji novi hiši pa le spodnje prostore. »Tudi zame je bila prejšnja poplava hujša, saj je bila moja prva, zdaj pa si dopevedujem, da bomo že kako,« je dejala Darinka Zupančič.
V znova popolnoma uničenem usnjarstvu Grad, tokrat je narasla voda utrgala tudi del stene delavnice, uničila vse zaloge kož in odnesla 24 tisoč parov rokavic, je Janez Grad, ki zaposluje 18 delavcev, povedal le, da se je najprej najedel tablet. »Ni mi toliko zaradi materialne škode, saj imamo zavarovano. Toda, kako bomo obdržali stranke, ki jim zdaj ne moremo dobaviti dogovorjenih količin?«
Težave z dobavo električne energije na Gorenjskem
Neurje, ki je v torek divjalo po Gorenjskem, je povzročilo težave z dobavo električne energije in veliko gmotno škodo na posameznih elektroenergetskih objektih. Škoda je nastala tudi na številnih gospodarskih objektih, več kot 1000 odjemalcev je bilo brez elektrike. Kot so sporočili iz Elektra Gorenjske, je trenutno še vsaj 50 transformatorskih postaj z okoli 1000 odjemalci brez električne energije, predvsem na območju Železnikov, nekaj v Kropi, Preddvoru, Srednji vasi pri Bohinju ter Pernikih.
Razdelilno transformatorska postaja Železniki, ki je najpomembnejši elektroenergetski objekt v Železnikih, obratuje, prav tako 35-kilovoltni daljnovod. Zgornji del Železnikov (od Tehtnice naprej) pa je še vedno brez električne energije.
Okrepljene ekipe Elektra Gorenjska so bile na območju Železnikov na terenu do 3. ure zjutraj in se trudile omogočiti dobavo električne energije. Na vseh elektroenergetskih objektih, kjer je bila prekinjena ali motena dobava električne energije, je neurje (tako kot ostalim podjetjem na tej regiji) povzročilo ogromno gmotno škodo na opremi, potrebna je sanacija prostorov v objektih.
V Bohinju, ki je bil v torek dobršen del dneva odrezan od sveta, je v najpomembnejšem energetskem objektu (RTP Bohinj v Bohinjski Bistrici), ki oskrbuje to področje z električno energijo, voda zalila kletni del, vendar je razdelilno transformatorska postaja neprekinjeno obratovala ves čas. Škoda je velika.
Poškodovan je tudi del nizkonapetostnega omrežja. Obseg škode je zaradi nedostopnosti določenih območij zaenkrat težko ugotoviti. Od zgodnjega jutra so na terenu vse ekipe Elektra Gorenjska, prav tako vsi pogodbeni izvajalci, ki se bodo skušali prebiti do lokacij in do energetskih objektov, kjer je prišlo do okvar, poškodb na opremi in poplav, ter vzpostaviti dobavo električne energije.
Mazej Kukovič: Zdravniki v Železnikih ostali brez vsega
Bohinjska proga delno odprta
Kot so sporočili s Slovenskih železnic, na Bohinjski progi vlaki že vozijo med Novo Gorico in Bohinjsko Bistrico ter v obratni smeri, naprej proti Jesenicam pa je proga še vedno zaprta.
Kavčič: Partizanske bolnišnice Franja ni več
"Partizanske bolnišnice Franja praktično ni več," je stanje v tem pomniku humanosti v Dolenjih Novakih, ki ga je tako kot celotno območje Cerkljanskega prizadelo torkovo neurje, je danes povedal župan občine Cerkno Juri Kavčič. Le dve od 13 barak še stojita na svojem mestu, nekaj jih je voda prestavila, tiste v zgornjem delu soteske pa so preprosto izginile, je dodala direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec.
"Stanje je hudo. Tudi baraki, ki še stojta na svojem mestu sta močno poškodovani. Največjo škodo pa predstavlja izguba inventarja oz. muzejskih predmetov, ki so bili v barakah, saj gre za originalne predmete," je za STA poudarila Leskovčeva.
Prav iskanju originalnih muzejskih predmetov bodo v prvi fazi posvetili največ časa. Dele bolnišnice je namreč voda raztresla po soteski Pasice, ostanke spomenika človečnosti pa so našli tudi štiri kilometre nižje v Cerknem, je pojasnila.
Tako so se oskrbnika in alpinisti danes že prebili na območje partizanske bolnišnice Franje, kjer trenutno pregledujejo teren. Pridružili se jim bodo tudi geologi, je pojasnil Kavčič. Več o nadaljnjih ukrepih pa naj bi bilo znanega po poročilu, ki ga bodo še danes poslali na ministrstvo za okolje in ministrstvo za kulturo, je dodala Leskovčeva.
Partizanska bolnišnica Franja, ki nosi ime po zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec in je delovala med drugo svetovno vojno v letih 1943-45, je bila zgrajena za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske. Bolnišnica je bila organizirana v več manjših oddelkov v ožji in širši okolici, v času delovanja se je v njej zdravilo okoli 1000 borcev.
Na Cerkljanskem in Tolminskem noč minila mirno
Torkova deževna ujma, ki je na severnem Primorskem najbolj prizadela tolminsko in cerkljansko območje, se je po polnoči umirila, ko je tudi prenehalo deževati. V Cerknem, kjer je voda odnašala avtomobile in uničevala infrastrukturo, so se vodotoki vrnili v struge, a za sabo pustili pravo razdejanje, ugotavlja cerkljanski župan Jurij Kavčič. Voda je v občini odnesla osem manjših mostov, zaradi česar je okoli 100 ljudi še vedno odrezanih od sveta, je povedal za STA.
Noč je minila mirno in brez večjih nesreč, so za STA povedali na novogoriškem operativno komunikacijskem centru. Enako je nočno dogajanje, ki so ga spremljali z dežurnimi ekipami po posameznih krajevnih skupnostih, ocenil tudi Kavčič. Jutro je na Cerkljanskem razkrilo številne poškodbe na cestah in drugi infrastrukturi ter stanovanjskih hišah, motena pa je tudi oskrba s pitno vodo, je pojasnil.
Po besedah Kavčiča je še vedno večje število hiš v vaseh Dolenji Novaki, Jesenica, Police in zaselkih nad Zakojco odrezanih od sveta oz. se je do njih težko prebiti. Voda je namreč porušila osem mostov, prav urejanje dostopa pa bo danes prednostna naloga, je poudaril. Prometnice v Cerknem so medtem že očistili. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje na območju Cerknega zemeljski plazovi ogrožajo več hiš.
Tudi na Tolminskem, kjer je noč minila mirno, so nekatere lokalne ceste še vedno neprevozne, je za STA povedal namestnik poveljnika civilne zaščite občine Tolmin Jože Uršič. Na cesti Idrija - Tolmin od Bače do Dolenje Trebuše in na cesti Bača - Podbrdo poteka promet za osebna vozila izmenično enosmerno, za tovorna vozila pa sta še vedno zaprti.
Most na Slapu ob Idrijci je poškodovan, s cestišč pa so že odstranjene posledice plazov. Plazove bo sicer treba podrobneje pregledati, je še povedal Uršič. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje se je v torek zvečer udrla cesta med Drežnico in Drežniškimi Ravnami, v Ravnah pa je poplavilo tudi stanovanjsko hišo.
Sicer se je v torek po 20.30 neurje z nalivom in burjo razbesnelo tudi na Goriškem. Burja je tako dvignila streho graščine v Dobrovem, streho stanovanjske hiše v Lozicah v Vipavski dolini, pri zgradbi sodišča v Novi Gorici pa se je podrlo drevo. Na grajski cesti v Kanalu je podrlo smreko in telefonske kable.
Neurje je prizadelo tudi območje Krasa. Zaradi vetra, ki je lomil drevesa in drogove, so med 21.00 in 0.30 brez elektrike ostali prebivalci Štanjela, Tomačevice, dela Komna, Gabrovice, Kobjeglave, Pliskovice ter še nekaterih drugih naselij.
Vlada odobrila pokritje osnovnih stroškov za posledice neurja
Vlada se je na delovnem posvetu v Kranjski Gori v okviru obiska na Gorenjskem danes najprej seznanila s posledicami torkovih neurij in z ukrepi za odpravljanje posledic. Ob tem je odobrila pokritje osnovnih stroškov in sprejela ustrezne usmeritve, je novinarjem še pred zaključkom posveta povedal poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj, ki je vladi poročal o dogajanju na terenu.
Kot je pojasnil Bogataj, se tudi danes na vzhodnem delu države in na območju Selške doline izvajajo nujni ukrepi, ki jih v torek ni bilo mogoče izvesti, in se vzpostavljajo osnovni pogoji za življenje na najbolj prizadetih območjih. "Gre za vzpostavitev komunikacije, začetek črpanja vode iz objektov, preprečitev kontaminacije z nevarnimi snovmi in ureditev začasne vodooskrbe," je dejal.
Povedal je, da je v Železnikih trenutno preko 60 pripadnikov Slovenske vojske in več kot 100 gasilcev, zagotovljena pa je tudi ustrezna logistična podpora. "Ko bodo osnovni ukrepi izvršeni, pa bomo število teh ljudi še prilagodili potrebam," je dodal Bogataj, ki je opozoril, da bo glede na stanje zagotovo trajalo vsaj nekaj dni, da bodo prvi ukrepi dokončno izvedeni.
Komentarji