Je performans Eclipse žalil vernike: Znameniti ptujskogorski simbol med uporabo in zlorabo

Ljubljana - Ko sta ustvarjalki iz tandema Eclipse pred skoraj letom dni v ljubljanski galeriji Kapelica uprizorili performans z naslovom V čustvih se zlomimo, si najbrž nista mislili, da se bodo z interpretacijo njunih sporočil še dolgo zatem ukvarjali policija, tožilstvo, varuh, Cerkev, urad za verske skupnosti. Še več, da bodo očitkov o spodbujanju verske nestrpnosti deležni celo mediji, ki so o njuni predstavi - s sliko in besedo - zgolj poročali. A zgodilo se je prav to. Skoraj leto dni po omenjeni predstavi na ljubljanski policijski upravi zadevo še vedno preiskujejo - prejšnji teden so na primer umetnici povabili na informativni razgovor. Ali bodo in kdaj bodo vložili kazensko ovadbo, pa še vedno ni znano, saj do zaključka predkazenskega postopka na policiji ne dajejo izjav.

Po mnenju mariborskega nadškofa Franca Krambergerja je objava fotografije s spornega performansa žaljiva in sramotna. Po mnenju medijskega strokovnjaka dr. Marka Milosavljeviča takšna mnenja izražajo popolno nerazumevanje funkcije, ki jo imajo mediji v demokratični družbi.

S čim sta torej ustvarjalki tako razburili Cerkev in državo?

V prijavi, ki jo je le dva dni po objavi prispevka o omenjeni predstavi v Delu na ljubljansko policijsko upravo poslal vladni urad za verske skupnosti, so sporni prizor s performansa opisali kar z besedami Delove novinarke: "... Po uničenju simbola ljubezenska razmerja se prizorišče zavrti in na mestu samotne sobice se pojavi scenarija motiva Matere božje s Ptujske Gore, ki jo razgaljeno uteleša Tina, pod njenim rdečim plaščem pa je v podobi lutk zbrano njeno uslišano občestvo, večinoma moškega spola..." V prijavi policiji, ki jo je podpisal vodja urada dr. Drago Čepar, so k temu dodali, da je članek spremljala tudi slika s predstave, da je ta potekala prav na dan pomembnega katoliškega verskega praznika Marija Pomočnica kristjanov ali Marija Pomagaj (24. maja), in med drugim zapisali, da "žalitev in poniževanje predmetov in oseb čaščenja posamezne verske skupnosti v določenih okoliščinah povzroči neposreden psihološki učinek na posameznika ali versko skupino na način, ki ga je mogoče razumeti kot razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti." Sklicevali pa so se tudi na užaljenost in ogorčenje vernikov, "razvidno" iz priloženega protesta Slovenske škofovske konference. Z vsem tem naj bi umetnici ali novinarka in urednica (iz prijave ni povsem jasno, na koga letijo očitki) kršili 63. člen ustave, zakon o medijih in kazenski zakonik, in sicer tiste člene, ki govorijo o razpihovanju verskega sovraštva in nestrpnosti. Prijavo so poslali tudi varuhu človekovih pravic in okrožnemu državnemu tožilstvu ter jo kasneje dopolnili s protestnimi pismi bralcev in komentarji, ki so izšli v časniku Družina. Okrožno državno tožilstvo je ovadbo zoper Delovo novinarko Mojco Kumerdej in kulturno urednico Jelko Šutej Adamič zavrglo kot neutemeljeno. A zadeva se s tem še ni končala. Dr. Drago Čepar je januarja letos znova pisal tako tožilstvu kot varuhu človekovih pravic in "na podlagi dejstev, ki smo jih navedli", znova zahteval, da okrožno državno tožilstvo in policija ukrepata, tokrat torej zoper tandem Eclipse.

Čepar: Verniki so bili prizadeti

V tej točki se zastavlja vprašanje, na podlagi česa se je vodja načelno versko nevtralnega vladnega urada odločil, da pozove državne organe k ukrepanju. Čepar priznava, da je bil najprej zelo prizadet sam kot vernik. "Postaviti Marijo v takšen kontekst, jo razgaliti in obdati z "uslišanimi" moškimi, pomeni poniževati Marijo, Božje materinstvo in vernike." Toda zadeve, kot pravi, ni prijavil zaradi svoje prizadetosti ("to je za predsednika vladnega urada irelevantno"), temveč predvsem zaradi odziva vernikov.

Po mnenju Jerneja Rovška iz urada varuha človekovih pravic je tolikšno vztrajanje vladnega urada, naj tožilstvo vendarle ukrepa, najmanj nenavadno. Lahko bi ga razumeli kot pritisk izvršilne oblasti na sodno. Sicer pa se v uradu Varuha niso opredelili do tega, ali je sporni performans prekoračil mejo svobodnega izražanja oziroma ustvarjanja. "To naj storijo pristojni organi. To smo zapisali tudi v odgovoru vladnemu uradu za verske skupnosti." Ob tem pa Rovšek opozarja na prakso na Evropskem sodišču za človekove pravice, kjer tovrstne pritožbe praviloma zavračajo - zaradi 10. člena konvencije o človekovih pravicah, ki varuje svobodo izražanja kot posebno vrednoto.

Dr. Marko Milosavljevič, predstojnik katedre za novinarstvo na FDV, poudarja, da je naloga novinarjev, da poročajo o družbeno relevantnih dogodkih. K temu sodi tudi objava fotografij. Dolžiti novinarja, fotoreporterja ali urednika, da je z objavo članka ali fotografije s sporno vsebino razpihoval nestrpnost ali versko sovraštvo, je tako, kot da bi novinarja ali fotoreporterja, ki poroča o vojni, obdolžili spodbujanja vojnega nasilja. Res je prav nasprotno, medij bi napačno ravnal, če o spornih dogodkih ne bi poročal. "Tisti, ki tega ne razumejo, ne razumejo vloge medijev v demokratični družbi," poudarja Milosavljevič.

Nadškof Kramberger: Nekaterim ni nič več sveto

Prvi se je na performans - natančneje na objavo fotografije s performansa - odzval mariborski nadškof Kramberger oziroma v njegovem imenu Igor Vojinovič. "Božja mati in njena podoba sta kristjanom sveti. Svetišče na Ptujski Gori je osrednje Marijino romarsko svetišče za mariborsko nadškofijo. Podoba matere Božje s plaščem je že dolga stoletja eden najbolj spoštovanih simbolov vernikov iz severovzhodne Slovenije. Pod njen plašč so se zgrinjale in se zgrinjajo množice vernikov. Pred njo so številni ljudje polagali svoje preizkušnje, bolečine, križe in težave, veselje in žalost, srečo in nesrečo, mir in vojne, smrt in življenje," je zapisal v protestu. Po mnenju nadškofa je na mestu vprašanje, ali ni bila z objavo žaljive upodobitve Marije sprožena nova gonja zoper vernike in ptujskogorsko svetišče, saj je objava sovpadala s 50. obletnico ponovnega odprtja tega svetišča. Nadškof se tudi sprašuje, ali si v časniku Delo "res zaslužijo pozornost posamezniki, ki s svojim drznim načinom izražanja kažejo, da zanje ni nič več sveto". Protest je Delo objavilo, čez čas pa še pojasnilo urednice kulture. Kljub temu se je tiskovni urad SŠK zaradi pisanja Dela pritožil še na Novinarsko častno razsodišče, ki pa je pritožbo zavrnilo. Dodajmo še to, da je Vojinovič protestiral tudi zaradi nedavne objave sporne fotografije v Dnevniku.

Dr. Andraž Teršek: verski simboli niso nedotakljivi

Za ustavnega pravnika dr. Andraža Terška, tudi avtorja knjige Svoboda izražanja, je pravno problematiziranje performansa dua Eclipse "ustavnopravno neresno". Gre za interpretacijo verskega simbola, brez pozivanja k nasilju, brez pravno pomembnega skrunjenja simbolov ali pravno nesprejemljivega sramotenja konkretnih oseb. Izvajalka je očitno celo sporočala, da ljubi ljudi, moške in ženske, ki so se zatekli pod njen plašč. "Zakonske člene, ki prepovedujejo razpihovanje verskega sovraštva in spodbujanje nestrpnosti, moramo brati razumno in strokovno," poudarja Teršek. Opozarja na primer na sodbe ameriškega vrhovnega sodišča in nemškega ustavnega sodišča, ki sta v različnih primerih razsodila, da je tudi najvišje državne simbole dovoljeno uporabiti na zelo drzne načine, na primer zažgati zastavo ali urinirati po njej. "Z vidika sovražnega govora je bistveno, ali gre v konkretnih primerih za neposreden, očiten in oster napad na deprivilegirano in ogroženo skupino ljudi, na temelju osebnih lastnosti njenih pripadnikov, ki istočasno nimajo možnosti za učinkovito obrambo in tudi za to, da bi se še utrjevala njihova ogroženost. Definicija sovražnega govora mora biti dovolj ozka, da se ne zgodi grob poseg v jedro svobode izražanja." Ob tem dodaja: "Verski simboli in teme ne morejo biti nedotakljivi pred kritiko ali interpretacijo, četudi vznemirjajočo ali provokativno. Po drugi strani in načeloma pa tudi pred ekstremnimi stališči ne bomo obvarovali družbe, če jih bomo vnaprej onemogočili. Zdi se jim bolje zoperstaviti ali z manjšo pozornostjo ali v odprtem dialogu..."