Mladina je objavila, da je bil tožnik med drugo svetovno vojno pri gestapu izšolan domobranski propagandist, primerjali pa so ga tudi s Kurtom Waldheimom. Bernik jih je tožil, češ da to ni res in da sta bila zaradi laži hudo oblatena njegova čast in dobro ime - v zameno je zahteval 20.800 evrov odškodnine.
Povezovanje z gestapom pretirano in žaljivo
Razložil je, da je bil v resnici proti nacizmu in ni sodeloval z gestapom, pri domobrancih pa je služil kot civilni uradnik. Zanikal je, da bi sodeloval na enem od propagandnih tečajev, ki jih je organiziral gestapo, le zadnji dan tečaja je povedal nekaj pozdravnih besed. Mladina je odgovarjala, da so zapisano povzeli iz knjige zgodovinarja Ivana Jana Odstrte zavese II, Okupator in slovensko domobranstvo, ta pa je podatke črpal iz kopij dokumentov Arhiva Slovenije.
Po dolgih letih sodnih preobratov je vrhovno sodišče lansko jesen pravnomočno potrdilo, da je bilo Mladinino povezovanje tožnika z gestapom pretirano in žaljivo. Na prvostopenjskem sodišču so tožnikove duševne bolečine nato ocenili na 2000 evrov, na takšno razsodbo pa sta se pritožila tako Bernik kot Mladina.
Višje sodišče je te dni Mladinino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, Bernikovi pa deloma ugodilo. Mladina je zatrjevala, da tožniku škoda sploh ni nastala, ker stopnja njegovih duševnih bolečin ne dosega stopnje, zaradi katere bi bil upravičen do denarne odškodnine. Pritožbeni senat pa je ocenil, da je vsako ponovno razpravljanje o temelju odškodninske odgovornosti odveč, saj so o tem v tožnikov prid že odločili vrhovni sodniki.
Odškodnina, usklajena s sodno prakso
Bernik je v pritožbi zahteval višjo odškodnino. Že prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so tožnikove duševne bolečine predvsem posledica hudo žaljivega očitka, da je sodeloval z gestapom. Očitek je bil zapisan v visokonakladnem časopisu, ponovili pa so ga trikrat v enem mesecu. Vse to se je dogajalo v času, ko je bil Bernik kot predsedniški kandidat v središču pozornosti javnosti. Zaradi pisanja je bil deležen negativne kritike, napade je dojel kot surove in barbarske, težko se je organiziral, težko je komuniciral z ljudmi, trpel je, ko so ga zasmehovali. Po drugi strani se je višje sodišče strinjalo s prvostopenjskim, da je kljub temu ostal notranje konsistenten, kampanjo je izpeljal do konca, žalitve pa niso omajale njegovega prepričanja, da je pokončen človek. Upoštevajoč vse navedeno, se je višje sodišče odločilo, da mu glede na podobne primere iz sodne prakse prisodi 3500 evrov odškodnine. Mladina mora tožniku povrniti tudi 1594 evrov pravdnih stroškov.
